Up-282/96

24.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. L. iz O., ki ga zastopa A. R., odvetnik v M. na seji senata dne 24. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. L. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips- 116/95 z dne 14.5.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožniku je bil v letu 1980 izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v takratni temeljni organizaciji združenega dela. Njegov predlog za sodno varstvo pred sodiščem združenega dela je bil pravnomočno zavrnjen, prav tako pa so bili zavrnjeni vsi kasnejši predlogi za obnovo postopka. Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena še revizija, vložena na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94).

Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da ne v postopku pred disciplinskimi organi ne v sodnih postopkih dejansko stanje disciplinskih kršitev ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno.

Smiselno uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki naj bi bila storjena s tem, da se niso izvajali nobeni dokazi, ki jih je predlagal v svojo obrambo. Izvajali naj bi se le obremenilni dokazi, to je zaslišanje prič, ki jih je predlagala temeljna organizacija.

Ustavna pritožba

Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo za varstvo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar so le-te kršene s posamičnim aktom državnega organa, torej tudi s sodno odločbo. Ustavna pritožba ne postavlja Ustavnega sodišča v vlogo instance rednemu sodstvu, zato to praviloma tudi ne presoja, ali je bilo s pravnomočno odločbo dejansko stanje prav ugotovljeno in materialno pravo prav uporabljeno. Z ustavno pritožbo tudi ni mogoče izpodbijati dokazne ocene sodišča. Predmet presoje v postopku ustavne pritožbe je le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do kršitve človekove pravice in temeljne svoboščine.

Zatrjevana kršitev

Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 22. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana odločitev sprejeta v postopku, v katerem pritožnik ne bi mogel uveljavljati pravice do poštenega sojenja. Ne gre za presojo, ali je izpodbijana odločitev pravilna oziroma zakonita v smislu instančne presoje. Gre za presojo, ali so bile pritožniku z zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov kršene kakšne ustavne pravice.

Ustavna pravica do enakega varstva pravic

Ustavni pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave analogna pravica do poštene obravnave pred sodiščem, ki jo zagotavlja 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice obsega vrsto iz nje izvedenih načel: pošten dokazni postopek, kontradiktornost oziroma enak položaj strank med postopkom ("enakost orožja"), načelo, da morajo biti nasprotne stranke zaslišane, zahteva, da mora biti sodba argumentirana. Pošten postopek in enakost orožij zahtevata, da mora imeti vsaka stranka možnost predlagati izvedbo dokazov k svojim navedbam, sodišče pa ima vendarle določeno diskrecijo pri odločanju, ali bo posamezne predlagane dokaze tudi izvedlo. Sodišče sme zavrniti izvedbo dokaza, ki po njegovi presoji ne bi bila bistvena za zadevo. Takšno presojo pa mora ustrezno utemeljiti.

Iz izpodbijane revizijske sodbe

Iz izpodbijane revizijske sodbe kot tudi iz vseh predloženih odločb sodišč združenega dela izhaja, da so vsa sodišča navedla bistvene razloge za svojo odločitev, obrazloženi pa so tudi razlogi, zaradi katerih je bilo zavrnjeno zaslišanje prič, katerih zaslišanje pritožnik uveljavlja še v ustavni pritožbi. Sodišča so prepričljivo utemeljila, zakaj zaslišanja teh prič ne bi v ničemer pripomogla k razrešitvi spornih vprašanj v konkretni zadevi.

Predmet disciplinskega postopka je bila pritožnikova odklonitev dela in za odločitev o tem je imelo sodišče zadostno podlago v izvedenih dokazih. Zaslišanje prič, ki naj bi izpovedale o tem, kako je bilo opravljeno delo, ki ga je pritožnik odklonil, pa očitno ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev v sporni zadevi. 6. Ker očitno ne gre za kršitev zatrjevane pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata:

mag. Janez Snoj