21. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. v Ž. na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. EKT-VDP-39/04 z dne 11. 3. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Novi Gorici št. EKT-vd 2/04 z dne 28. 1. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Sodnika za prekrške Nova Gorica št. P-1731/02 z dne 1. 12. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo Sodnika za prekrške je bil pritožnik spoznan za odgovornega cestnoprometnega prekrška po tretjem odstavku 118. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Prvostopenjski organ za postopek o prekršku je pritožniku z odločbo izrekel prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je kot voznik začetnik z dvema pravnomočnima odločbama o prekršku dosegel osem kazenskih točk. Pritožbo zoper to odločbo je Senat za prekrške zavrnil kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava. Meni, da mu vozniškega dovoljenja, ki je neodtujljiva pravica, ne sme in ne more nihče vzeti. Zato naj bila izrečena stranska kazen nezakonita in neustavna.

B. – I.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik s pavšalnimi očitki, ki se nanašajo na napačno uporabo prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ne more utemeljiti ustavne pritožbe.

4.Pritožnik navaja, da mu vozniškega dovoljenja ne sme in ne more nihče odvzeti, ker je vezano na identiteto posameznika. Stranska kazen naj bi bila nezakonita in neustavna. V zvezi s slednjim je treba pritožniku pojasniti, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58) ugotovilo, da izpodbijane določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP), ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

5.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

6.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

7.Ker pritožnik ni izkazal, da je zoper odločbo Sodnika za prekrške izčrpal pritožbo kot redno pravno sredstvo, za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer