Jedro

V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ki bi sodišču nalagala uporabo materialno procesnega vodstva. Toženec je predlagal preložitev naroka, kar je po zakonu mogoče le iz upravičenih razlogov. Upravičeni pa so lahko le razlogi, katerih obstoj predlagatelj izkaže. Če tega ne stori, predlog ni nepopoln, temveč neutemeljen. Ker toženec za svoje trditve v predlogu ni predložil nobenega dokaza, upravičenih razlogov ni izkazal. Sodišče prve stopnje ni dolžno strank obveščati o tem, da predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi naroka, se šteje, da bo narok opravljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se med pravdnima strankama razveljavi pravni učinek sklenitve Pogodbe o odstopu terjatev 005/2017 (brez datuma), sklenjene med tožečo stranko kot odstopnikom, J. d. o. o. kot dolžnikom in toženo stranko kot prevzemnikom in učinek odstopa terjatve tožeče stranke do J. d. o. o. iz te Pogodbe o odstopu terjatev in učinek zaveze družbe J. d. o. o., da izpolni obveznost do tožeče stranke v znesku 9.110,47 EUR v korist tožene stranke in učinek plačila družbe J. d. o. o. v višini 9.110,47 EUR v korist tožene stranke (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 9.110,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka) ter ji v roku 15 dni povrniti 1.090,41 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Le-te mora predlagatelj konkretno zatrjevati in izkazati. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je narok kljub opravičilu toženca opravilo (282. člen ZPP), saj slednji zgolj s posplošenim navajanjem, da je službeno v tujini in kje vse naj bi se nahajal, ter da naj bi rezerviral letalske karte, ni izkazal, da obstajajo upravičeni razlogi za preložitev naroka. Za navedeno namreč ni predložil nobenega dokaza, kar je tudi razlog, zaradi katerega je predlog za preložitev zavrnilo sodišče prve stopnje (zapisnik o glavni obravnavi z dne 15.6.2018, list. št. 28). Zato ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje predloga za preložitev ni obravnavalo oziroma presojalo njegove (ne)utemeljenosti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da toženec ni trdil in dokazal, da za odsotnost ni vedel že pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Pa tudi, če bi to držalo, bi moral toženec preložitev naroka predlagati pravočasno, ne pa nekaj dni pred razpisanim narokom. Vabilo na narok za dne 15.6.2018 mu je bilo namreč vročeno 17.4.2018. Skoraj dva meseca je imel torej časa, da predlaga preložitev naroka, ali da za udeležbo na naroku pooblasti pooblaščenca, pa je predlog za preložitev sodišču poslal šele štiri dni pred narokom. Iz predloga pa tudi ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvideno službeno pot. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko pavšalne in dokazno nepodprte prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo ni upoštevalo (prim. II Ips 596/2003). Kršitev določbe prvega odstavka 115. člena ZPP bi lahko prešla v nezakonito postopanje po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem v bistveno kršitev določb pravdnega postopka le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti tožene stranke kljub utemeljenemu opravičilu.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje toženca obvestiti, da naroka ni preložilo. Sodišče prve stopnje namreč ni dolžno strank obveščati o tem, da predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi naroka, se šteje, da bo narok opravljen.1

8. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva toženca pozvati, da dopolni predlog za preložitev s predložitvijo dokaza. Namen materialno procesnega vodstva je, da sodišče poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče ter da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ki bi sodišču nalagala uporabo materialno procesnega vodstva. Toženec je predlagal preložitev naroka, kar je po zakonu mogoče le iz upravičenih razlogov. Upravičeni pa so lahko le razlogi, katerih obstoj predlagatelj izkaže. Če tega ne stori, predlog ni nepopoln (da bi ga toženec lahko dopolnil), temveč neutemeljen. Ker toženec za svoje trditve v predlogu ni predložil nobenega dokaza, upravičenih razlogov ni izkazal. 9. Pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, da se narok za glavno obravnavo opravi v nenavzočnosti toženca, ne more spremeniti pritožbeno sklicevanje toženca na neenako obravnavo strank. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje narok na predlog pooblaščenke tožeče stranke enkrat že preložilo, vendar je bila takrat situacija drugačna. Predlog pooblaščenke tožeče stranke za preložitev naroka je sodišče prve stopnje prejelo 10.4.2018, to je skoraj dva meseca pred prvotno razpisanim narokom za glavno obravnavo (8.6.2018) in takoj naslednji dan po dnevu, ko je bilo navedeni pooblaščenki vročeno vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 8.6.2018. Zato njen predlog ni zavlekel postopka.

10. Pritožbeno sodišče dodaja še, da je toženec v pritožbi zgolj navedel eno odločbo Vrhovnega sodišča RS in dve odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, vendar ni pojasnil, kaj relevantnega za obravnavano zadevo naj bi iz njih izhajalo. Zato se pritožbeno sodišče do njih oziroma dejstva, da so navedene v pritožbi, niti ni moglo konkretizirano opredeliti.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana, str. 469 – 470.