Jedro

Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se bager v času nesreče ni premikal oziroma se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval. Da ni moglo iti za večji (relativno konstantni) premik med dvema točkama, je razvidno tudi iz ugotovitve, da je šlo za delo v tunelu z malo manevrskega prostora. To pomeni, da je šlo za funkcijsko obratovanje bagra, ki se načeloma izvaja v mirovanju, pri čemer pa ni izključen določen minimalen premik, ki je potreben za tako obratovanje. Tak premik pa ne utemeljuje izključitve kritja po 9. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku (zoper prvo toženko) za plačilo 22.738,88 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in prvi toženki naložilo, naj tožnici povrne njene pravdne stroške (II. točka izreka). O podrednem tožbenem zahtevku (zoper drugo toženko) ni odločalo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve toženke ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prvi toženki naložilo le plačilo 20.652,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je v ostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo,(1) in ustrezno prilagodilo odločitev o pravdnih stroških (I. točka izreka). V preostanku je pritožbo zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo še o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 131/2014 z dne 15. 12. 2014 je prva toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Dejanski in pravni okvir spora

5. Tožničin delavec je bil poškodovan v delovni nesreči na gradbišču v tunelu. Ko se je približal bagru, da bi odstranil v njegove gosenice zagozdeno palico za sidranje, se je bager premaknil, pri čemer ga je palica udarila v brado.

6. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo I Pd 2367/2008 z dne 11. 10. 2011(2) delodajalca (v tem postopku tožnico) in Z. (v tem postopku drugo toženko), pri kateri je imela lastnica bagra S., d. d., za bager sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, obsodilo na solidarno plačilo odškodnine.

7. Tožnica je v predmetni pravdi povračilo zneska, ki ga je plačala oškodovancu, primarno terjala od prve toženke, pri kateri je imela sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti. Sestavni del zavarovalne pogodbe so predstavljali Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti Pg-odg/99-12 (v nadaljevanju Splošni pogoji).

8. Splošni pogoji so vsebovali naslednji določbi: - 2. člen (razširitev zavarovanja), odstavek (1), točka 1), podtočka d): »V okviru nevarnostnega vira, zajetega z zavarovanjem, je pri zavarovanju odgovornosti, ki izvira iz dejavnosti, vključena tudi odgovornost zavarovanca zaradi uporabe samovoznih delovnih strojev, ki funkcijsko obratujejo, se pa ne premikajo.« - 3. člen (izključitve), odstavek (3), točka 9): »Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila in prikolice ter samovozni delovni stroji, kadar se premikajo.« Odločitev sodišč nižjih stopenj

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je nesreča pripetila med premikanjem bagra, vendar pa naj bi izključitveni razlog iz Splošnih pogojev ne bil podan, saj naj bi škoda ne bila posledica izključno premikanja bagra, temveč vseh okoliščin nevarne dejavnosti, ki se je izvajala (specifično delo v tunelu, z malo manevrskega prostora in s sodelovanjem težke gradbene mehanizacije, v neposredni bližini katere so se nahajali delavci). Šlo naj bi torej za objektivno odškodninsko odgovornost. 10. Sodišče druge stopnje je sicer pritrdilo, da sta vzroka nesreče tako obratovanje bagra kot tudi narava opravljanja dela, vendar pa je kot bistveno okoliščino za obstoj zavarovalnega kritja opredelilo dejstvo, da je do poškodbe prišlo, ko je bager opravljal svojo delovno funkcijo in ne funkcijo motornega vozila v prometu. Ocenilo je, da se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval, kar naj bi ne predstavljalo premika, ki utemeljuje izključitev zavarovalnega kritja. Slednje naj bi bilo izključeno le v primeru konstantnega premikanja, denimo v cestnem prometu, saj bi škodo v takih primerih krilo zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

11. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

12. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je za škodo, ki jo je povzročil delovni stroj med premikanjem, glede na določila splošnih pogojev PG-odg/99-12 podano zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti.

Revizijske navedbe

13. Revidentka nasprotuje taki razlagi Splošnih pogojev, po kateri naj bi bila za presojo izključitve kritje bistvena zgolj (delovna ali prevozna) funkcija, ki jo vozilo opravlja. Meni, da sta relevantni določbi Splošnih pogojev (navedeni v 8. točki obrazložitve te sodbe) jasni in ločujeta zgolj med primerom nepremikanja (v času funkcijskega obratovanja) ter primerom premikanja (ne glede na način obratovanja). Posledično naj ne bi bila krita škoda, ki jo povzroči delovni stroj, ko se premika. Pri tem se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 999/2008. Presoja utemeljenosti revizije

14. Revizija ni utemeljena.

15. Drži sicer, da okoliščina, da je bager v trenutku nesreče opravljal delovno funkcijo, ni odločilna. Iz besedila 9. točke tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev namreč izhaja, da je za izključitev kritja odločilno, ali se samovozni delovni stroj premika.

16. Pri tem ne gre, kot je zmotno razlogovalo sodišče druge stopnje, le za premikanje v funkciji prevoznega sredstva v cestnem prometu,(3) kot je to izhajalo iz dosedanje ustaljene sodne prakse, po kateri je škodo, ki je izhajala iz te funkcije, krilo zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ne pa tudi škode, kadar je bilo vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja. Odločitev Sodišča EU v zadevi C-162/13 z dne 4. 9. 2014 je namreč narekovala spremembo sodne prakse, ki sedaj v okvir kritja obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti uvršča vse primere uporabe vozila, skladne z običajno funkcijo tega vozila, torej tudi uporabo v funkciji delovnega stroja.(4) Za primere (prostovoljnih) zavarovanj splošne odgovornosti je torej odločilno le, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi.

17. Vendar pa tudi po presoji revizijskega sodišča 9. točke tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, v povezavi s podtočko d) 1. točke prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ni mogoče razumeti tako, da je iz zavarovalnega kritja izključena škoda zaradi vsakega najmanjšega premika bagra v okviru njegovega funkcijskega obratovanja.

18. Samovozni delovni stroj funkcijsko obratuje, ko opravlja svojo funkcijo oziroma eno od njih. Določene funkcije lahko izvaja v mirovanju, torej medtem, ko se ne premika konstantno med dvema točkama (na primer: viličar s pomočjo vilic dviga in spušča blago, bager izkopava material in podobno); določene z (relativno konstantnim) premikanjem med dvema točkama (na primer: viličar razvaža naloženo blago, buldožer potiska material pred sabo in podobno); v določenih primerih pa se lahko samo premika med dvema točkama brez izvajanja posebne delovne funkcije.

19. Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se bager v času nesreče ni premikal oziroma se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval. Da ni moglo iti za večji (relativno konstantni) premik med dvema točkama, je razvidno tudi iz ugotovitve, da je šlo za delo v tunelu z malo manevrskega prostora. To pomeni, da je šlo za funkcijsko obratovanje bagra, ki se načeloma izvaja v mirovanju, pri čemer pa ni izključen določen minimalen premik, ki je potreben za tako obratovanje. Tak premik pa ne utemeljuje izključitve kritja po 9. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.

20. Neutemeljeno je sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 999/2008 z dne 27. 10. 2011. Iz nje namreč ne izhaja, da bi se pravdni stranki sklicevali tudi na podtočko d) 1. točke prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, temveč zgolj na 9. točko tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Taka, izolirana razlaga slednje (revizijsko sodišče namreč na vsebino pogodbenega prava ne pazi po uradni dolžnosti), pa lahko pripelje do zaključka, da premik predstavlja celo funkcijsko obratovanje stroja v mirovanju (denimo zgolj premik vilic viličarja).

Odločitev o reviziji

21. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških postopka

22. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker prva toženka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizije (II. točka izreka).

Op. št. (1): Pritožbo je spoznalo za utemeljeno le v delu, ki se je nanašal na 10% odbitno franšizo.

Op. št. (2): Višje delovno in socialno sodišče jo je potrdilo s sodbo Pdp 42/2012 z dne 31. 5. 2012. Op. št. (3): Tovrstno premikanje bo pri samovoznih delovnih strojih običajno izjema in ne pravilo. Praviloma se bodo namreč v okviru svoje delovne funkcije premikali po deloviščih.

Op. št. (4): Glej, na primer, odločbi Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 415/2011 z dne 20. 10. 2014 in II Ips 334/2015 z dne 25. 2. 2016.