Jedro

Pritožnika ne izpodbijata odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik predložil listino, iz katere izhaja soglasje prvodolžnice z odlogom izvršbe (z dne 8. 11. 2022), upnik pa je predlagal odlog izvršbe za tri mesece.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vse stranke krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odložilo izvršbo zoper prvodolžnico do 8. 2. 2023. Ugotovilo je, da se je izvršba že začela, upnik pa je predlagal, da se odloži zoper prvodolžnico. Predložil je listino, iz katere izhaja soglasje dolžnice z odlogom.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tretjedolžnica in četrtodolžnik (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je bistvo v sporu, da je upnik podal soglasje za odlog izvršbe nad prvodolžnico, medtem ko izvršba zoper njiju še vedno teče, čeprav sta predlagala tako izvzetje njune nepremičnine kot odlog izvršbe dne 11. 11. 2022. Kot izhaja iz trenutne situacije se bo izvršba še naprej vodila samo na nepremičnini, katere lastnika sta do polovice in kjer leži njuna stanovanjska hiša. Ne bo pa se vodila na nepremičninah v lasti prvodolžnice in drugodolžnice, ki so veliko bolj primerne za prodajo. Prav tako ne na denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet prvodolžnice ali na njenih premičninah, kar je skrajno nenavadno.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da terja izpolnitev obveznosti nerazdelno od štirih dolžnikov. Vsebina solidarnosti je v tem, da vsak dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko zahteva izpolnitev od kogar hoče vse dokler ni popolnoma izpolnjena. Upnik je tisti, ki odloča zoper katerega dolžnika bo predlagal odlog izvršbe. Odlog izvršilnega postopka zoper prvodolžnico je predlagal zgolj iz razloga, ker je s strani slednje prejel delno poplačilo dolga in je dogovorjen, da bo v nadaljevanju poplačevala izvršilni dolg vsaj 5.000,00 EUR na mesec.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika ne izpodbijata odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik predložil listino, iz katere izhaja soglasje prvodolžnice z odlogom izvršbe (z dne 8. 11. 2022), upnik pa je predlagal odlog izvršbe za tri mesece.

6. Pritožnika sta podala predlog za omejitev izvršbe na druga sredstva ali drugo nepremičnino in predlog za odlog izvršbe, o katerem na dan izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni odločilo. Vendar to ni vplivalo na njegovo pravilnost in zakonitost. Iz spisa je razvidno, da je odločilo o predlogih pritožnikov s kasnejšim sklepom z dne 14. 12. 2022, ki je predmet ločenega pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZIZ. Ta določa za primer, če se je izvršba že začela, da sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Pritožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje.