Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilen materialnopravni zaključek drugostopenjskega sodišča, da se davčnih obveznosti in kreditov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem, ne upošteva pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja, - ali je pravilno materialnopravno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da premoženje, kupljeno iz posebnega premoženja pravdnih strank z namenom ustvariti si družino v njem, predstavlja skupno premoženje, - ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje brez dejanske podlage in navedb pravdnih strank ocenilo, da je tožena stranka iz naslova kupnine za potrebe skupnega premoženja tožencema namenila najmanj 2/3 kupnine oziroma take odločitve ni obrazložilo, - ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker je Višje sodišče v Ljubljani pritožbene očitke tožeče stranke glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zavrnilo zgolj pavšalno, brez da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma brez, da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo, - ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker se Višje sodišče v Ljubljani ni opredelilo do pritožbenih očitkov tožeče stranke o napačni, pristranski in nekonsistentni dokazni presoji izpovedbe prič, - ali je sodba sodišča druge stopnje, v delu v katerem obravnava višino toženkinega prispevka posebnega premoženja k nakupu stanovanja A., obremenjena s kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je pravilen materialnopravni zaključek drugostopenjskega sodišča, da se davčnih obveznosti in kreditov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem, ne upošteva pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja?

2. Ali je pravilno materialnopravno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da premoženje, kupljeno iz posebnega premoženja pravdnih strank z namenom ustvariti si družino v njem, predstavlja skupno premoženje?

3. Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje brez dejanske podlage in navedb pravdnih strank ocenilo, da je tožena stranka iz naslova kupnine za potrebe skupnega premoženja tožencema namenila najmanj 2/3 kupnine oziroma take odločitve ni obrazložilo?

4. Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker je Višje sodišče v Ljubljani pritožbene očitke tožeče stranke glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zavrnilo zgolj pavšalno, brez da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma brez, da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo?

5. Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker se Višje sodišče v Ljubljani ni opredelilo do pritožbenih očitkov tožeče stranke o napačni, pristranski in nekonsistentni dokazni presoji izpovedbe prič?

6. Ali je sodba sodišča druge stopnje, v delu v katerem obravnava višino toženkinega prispevka posebnega premoženja k nakupu stanovanja na ..., obremenjena s kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je I. zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve, da nepremičnina parc. št. 1545/2, k. o. ..., v celoti predstavlja tožnikovo posebno premoženje in tožbeni zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, II. ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo v izreku navedene premičnine in da je tožnikov delež na skupnem premoženju 60% - 40% v korist tožnika in III. zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve, da v skupno premoženje sodijo tudi določena denarna sredstva v obliki prihrankov.

2. Sodišče prve stopnje je nadalje izdalo še dopolnilo sodbo, v kateri je odločilo, da se sodba v II. točki dopolni tako, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi tudi nepremičnina parc. št. 1545/2, k. o. ...

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi glede stroškovne odločitve, sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje. V celoti pa je ugodilo toženkini pritožbi tako, da je spremenilo odločitev, 1. da sodijo v skupno premoženje neplačan del gotovinskega kredita in obveznosti do FURS ter zahtevek v tem delu zavrnilo in 2. glede deležev na skupnem premoženju, tako, da sta ta enaka, 50%. Pritožbi pravdnih strank zoper dopolnilno sodbo je zavrnilo in to potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj: - Ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da najem kredita, potrebnega za nakup premičnin, ki sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, nima vpliva na obseg skupnega premoženja, saj je predmet delitve med zakoncema lahko le aktiva? - Ali krediti in davčne obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem, predstavljajo pasivo skupnega premoženja? - Ali je pravilen materialnopravni zaključek drugostopenjskega sodišča, da davčne obveznosti in krediti, nastali v zvezi s skupnim premoženjem, ne predstavljajo skupnega premoženja, saj je predmet delitve med zakoncema lahko le aktiva? - Ali je pravilen materialnopravni zaključek Višjega sodišča v Ljubljani, da predstavlja premoženje, kupljeno iz posebnega premoženja tožeče stranke, skupno premoženje pravdnih strank? - Ali je pravilno materialnopravno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da premoženje, kupljeno iz posebnega premoženja pravdnih strank z namenom ustvariti si družino v njem, predstavlja skupno premoženje? - Ali je pravilno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da za presojo, ali nepremičnina spada v posebno premoženje tožeče stranke, ni pomembno, kateri denar je bil porabljen za nakup te nepremičnine? - Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS s tem, ko Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje brez dejanske podlage in navedb pravdnih strank ocenilo, da je tožena stranka iz naslova kupnine za potrebe skupnega premoženja tožencema namenila najmanj 2/3 kupnine oziroma take odločitve ni obrazložilo? - Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS s tem, ko je Višje sodišče v Ljubljani pritožbene očitke tožeče stranke glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zavrnilo zgolj pavšalno, brez da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma brez, da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo? - Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS s tem, ko se Višje sodišče v Ljubljani ni opredelilo do pritožbenih očitkov tožeče stranke o napačni, pristranski in nekonsistentni dokazni presoji izpovedbe prič? - Ali je Višje sodišče s tem, ko je potrdilo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, da je tožeči stranki po plačilu dolgov ostalo približno 2/3 sredstev, ki jih je namenila za kupnino za stanovanje A., kljub temu da taka ocena nima podlage v trditvah pravdnih strank in dokaznem gradivu, ravnalo v nasprotju s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali je Višje sodišče v Ljubljani s tem, ko je obrazložitvi izpodbijane sodbe glede prispevka tožene stranke iz posebnega premoženja navajalo tako razloge, ki tak prispevek izkazujejo, kot razloge, ki prispevek negirajo, bistveno kršilo določbo pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).