Jedro

Tožnik je sodnik Višjega sodišča v A., vodja gospodarskega oddelka, pod okrožje katerega sodita Okrožno sodišče v A. in Okrožno sodišče v B. Utegnila bi biti prizadeta objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, če bi v zadevi odločalo sodišče, ki sodi v območje pristojnosti Višjega sodišča v A.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v A. kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču vložil tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ter za plačilo. Hkrati je predlagal delegacijo pristojnosti na podlagi 66. in 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Utemeljuje, da je tožnik višji sodnik, vodja gospodarskega oddelka Višjega sodišča v A., pod okrožje katerega spadata Okrožno sodišče v A. in Okrožno sodišče v B. Meni, da pri vseh sodnikih, ki opravljajo sodniško funkcijo znotraj okrožij, ki sta v pristojnosti Višjega sodišča v A., obstoji odklonitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP, kar utemeljuje obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Med tehtne razloge za delegacijo namreč sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Tožnik je sodnik Višjega sodišča v A., vodja gospodarskega oddelka, pod okrožje katerega spadata Okrožno sodišče v A. in Okrožno sodišče v B. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, če bi v zadevi odločalo sodišče, ki spada v območje pristojnosti Višjega sodišča v A. 4. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.