Jedro

Višje sodišče ni imelo pravne podlage za sprejem odločitve na podlagi drugega odstavka 133. člena ZKP. Po tej določbi sodišče, ki je izdalo pravnomočno odločbo, odloči, če nastane dvom o razlagi sodne odločbe. Takšen dvom se lahko nanaša le na vsebino odločitve sodišča – torej na izrek sodne odločbe, ki se izvršuje. Tako kot s popravnim sklepom, ki je namenjen odpravi očitnih pisnih pomot ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z njenim izvirnikom, tudi z odločitvijo na podlagi 133. člena ZKP ni mogoče posegati v izvirnik sodbe. V obravnavanem primeru se izvirnik sodbe (odločitev sprejeta v posvetovalnem zapisniku) in odpravek pisno izdelane sodbe popolnoma ujemata.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim sklepom je Višje sodišče v Kopru ugotovilo, da je bilo s sodbo tega sodišča III Kp 5961/2013 z dne 28. 11. 2014 razsojeno tudi o pritožbah, ki so jih zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru X K 5961/2013 z dne 15. 4. 2014 vložili M. B., F. G. in družba F., d. o. o., ki jim je bil izrečen odvzem premoženja. Sodišče je z izpodbijanim sklepom izrek sodbe Višjega sodišča v Kopru III Kp 5961/2013 z dne 28. 11. 2014 v točki II izreka dopolnilo tako, da se za besedo „tožilke“ doda vejica in besedilo: „M. B., F. G. in družbe F., d. o. o.“

2. Zoper navedeni sklep so pritožbe z isto vlogo vložili M. B., F. G. in pravna oseba F., d. o. o., kot navajajo v uvodu, zaradi absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ter zaradi kršitev ustavno zagotovljenih pravic in svoboščin iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da pritožbam ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je Okrožno sodišče v Kopru s sodbo X K 5961/2013 z dne 15. 4. 2014 obsojenega B. G. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika, nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po tretjem in petem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), in kaznivega dejanja pranja denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1. Z isto sodbo je okrožno sodišče obsojeno C. G. in obsojenega V. P. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja pranja denarja po prvem, tretjem in petem odstavku 245. člena KZ-1, obsojenega R. T. pa krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja po prvem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1. Sodišče je v izreku sodbe odločilo, da se na podlagi četrtega odstavka 75. in 77. člena KZ-1 družbi F., d. o. o., M. B. in F. G. odvzame v izreku sodbe navedeno premoženje, v presežku pa se premoženjska korist v delu, v katerem ne bo poplačana s prodajo odvzetega premoženja, naloži v plačilo obsojenemu B. G., ki jo je dolžan plačati v roku dveh let po pravnomočnosti sodbe.

4. Zoper navedeno sodbo so pritožbe vložili višja državna tožilka, obsojeni B. G. in njegova zagovornika, obsojena C. G. in njen zagovornik, obsojeni V. P. in njegov zagovornik, obsojeni R. T. in njegov zagovornik, ter osebe, ki jim je bil izrečen odvzem premoženja – M. B., F. G. in družba F., d. o. o. Iz izreka sodbe Višjega sodišča v Kopru izhaja, da je sodišče pritožbam obsojenih B. G., C. G., V. P. in R. T. ter njihovih zagovornikov deloma ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, v preostalem pa je pritožbe obsojenega B. G. in njegovih zagovornikov, ter pritožbi R. T. in njegovega zagovornika zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo pritožbo višje državne tožilke, ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Zoper navedeno pravnomočno sodbo so zagovorniki obsojenih B. G. in R. T. vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. O njej je Vrhovno sodišče odločilo s sodbo I Ips 5961/2013 z dne 14. 4. 2016. Vrhovno sodišče je zahtevi zagovornika obsojenega R. T. ugodilo ter ga iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe storitve kaznivega dejanja pranja denarja, zahtevi zagovornikov obsojenega B. G. pa je delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v odločbah o krivdi, kazenski sankciji, odvzemu prostosti in odvzemu premoženjske koristi. V ostalem je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obsojenega B. G. zavrnilo.

B.

6. Pritožniki vlagajo pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Kopru III Kp 5961/2013 z dne 21. 11. 2016. V obrazložitvi pritožb trdijo, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni podalo pojasnila na podlagi drugega odstavka 133. člena ZKP, temveč je popravilo izrek sodbe z dne 28. 11. 2014, kar je nedopustno, saj za tako ravnanje sodišča ni pravne podlage v določbah ZKP. Poudarjajo, da pritožniki v izreku sodbe višjega sodišča na noben način niso konkretizirani, kar pomeni, da odločitev o njihovih pritožbah v izreku sodbe ni zajeta. To pomeni, da o njihovih pritožbah sploh ni bilo odločeno. Uveljavljeno kršitev zaključujejo z ugotovitvijo, da višje sodišče z izpodbijanim sklepom ni podalo razlage sodbe, niti popravilo očitne pisne pomote, temveč je pravnomočno sodbo na nedopusten način spremenilo.

7. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je višje sodišče sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 28. 11. 2014 zaradi „odprave vsakršne nejasnosti“ v II. točki izreka dopolnilo tako, da je za besedo tožilke dodalo vejico in besedilo „M. B., F. G. in družbe F., d. o. o.“ Iz razlogov sklepa je razvidno, da je sodišče sklep izdalo na podlagi drugega odstavka 133. člena ZKP, z njim pa je želelo odpraviti dvom, da je pritožbeni senat ob odločanju o ostalih pritožbah, odločil tudi o pritožbah, ki so jih vložili M. B., F. G. in družba F., d. o. o. 8. Vrhovno sodišče je zaradi vsebine pritožbenih trditev vpogledalo v izvirnik sodbe Višjega sodišča v Kopru z dne 28. 11. 2014. Na seji pritožbenega senata je zato odprlo posvetovalni zapisnik Višjega sodišča v Kopru v zadevi III Kp 5961/2013 z dne 28. 11. 2014. Iz njega, enako kot iz pisnega odpravka sodbe višjega sodišča, izhaja, da se pritožbam obdolženih B. G., C. G., V. p. in R. T., ter njihovih zagovornikov deloma ugodi ter izpodbijana sodba spremeni. Iz II. točke izreka pa izhaja, da se v preostalem pritožbe B. G. in njegovih zagovornikov ter pritožbi obtoženega R. T. in njegovega zagovornika zavrnejo, v celoti pa se zavrne pritožba višje državne tožilke ter v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

9. Že iz besedne razlage izreka sodbe višjega sodišča izhaja, da je sodišče odločilo o pritožbah obtoženega B. G. in njegovih zagovornikov, o pritožbah R. T. in njegovega zagovornika, ter o pritožbi višje državne tožilke, ne pa tudi o pritožbah, ki so jih vložile osebe, ki jim je bil izrečen odvzem premoženja. Jezikovno razlago II. točke izreka sodbe višjega sodišča potrjuje tudi razlagalni argument sklepanja po nasprotnem razlogovanju. V II. točki izreka izvirnika sodbe so izrecno navedene pritožbe, ki se v preostalem delu zavrnejo, in pritožba, ki se zavrne v celoti, kar a contrario pomeni, da sodišče o drugih pritožbah ni odločilo.

10. Glede na takšno odločitev v izvirniku sodbe je treba pritrditi vložnikom pritožb, da višje sodišče ni imelo pravne podlage za sprejem odločitve na podlagi drugega odstavka 133. člena ZKP. Po tej določbi sodišče, ki je izdalo pravnomočno odločbo, odloči, če nastane dvom o razlagi sodne odločbe. Takšen dvom se lahko nanaša le na vsebino odločitve sodišča – torej na izrek sodne odločbe, ki se izvršuje.(1) Tako kot s popravnim sklepom, ki je namenjen odpravi očitnih pisnih pomot ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z njenim izvirnikom, tudi z odločitvijo na podlagi 133. člena ZKP ni mogoče posegati v izvirnik sodbe. V obravnavanem primeru se izvirnik sodbe (odločitev sprejeta v posvetovalnem zapisniku) in odpravek pisno izdelane sodbe popolnoma ujemata. Iz obeh brez dvoma izhaja, da je višje sodišče odločilo o pritožbah obtoženega B. G. in njegovih zagovornikov, obtoženega R. T. in njegovega zagovornika, C. G. in njenega zagovornika, V. P. in njegovega zagovornika ter višje državne tožilke, ne pa tudi o pritožbah oseb, ki jim je bilo odvzeto premoženje.

C.

11. Upoštevaje navedeno, je bila z izpodbijanim sklepom kršena določba 133. člena ZKP, ker je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da lahko z izdajo izpodbijanega sklepa odpravi pomanjkljivost izvirnika sodbe, s katerim o pritožbah M. B., F. G. in družbe F., d. o. o., ni bilo odločeno. To je vplivalo na izdajo nezakonitega sklepa, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. Pritožbam je bilo zato ugodeno, izpodbijani sklep pa razveljavljen.

(1) Primerjaj Horvat, Š. (2004): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, str. 283.