Jedro

Formalne nezaposlenosti ni mogoče upoštevati, če je dokazano neregistrirano delo zavezanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da je toženec oče mladoletne tožnice N. L., ki jo je 6. 2. 1993 rodila M. L. Z isto sodbo je sodišče dosodilo tudi preživnino in sicer od 1. 3. 1994 do 31. 10. 1996 osnovno preživnino v znesku 83,46 EUR, ali prej 20.000,00 SIT. To osnovno preživnino je sodišče vse do 31. 3. 2009 valoriziralo s stopnjo uradne valorizacije, tako da je preživnina 31. 3. 2009 znašala 173,52 EUR. Od 1. 4. 2009 pa je sodišče dosodilo preživnino v znesku 177,51 EUR.

Proti sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede očetovstva v pritožbi poudarja, da sodišče ne bi smelo slediti enostranski izjavi zakonite zastopnice in pritožnik vztraja pri svoji izpovedbi z dne 2. 3. 1994. Pritožnik predlaga razveljavitev sodbe. Glede preživnine pritožnik poudarja brezposelnost in da preživnino ne bo mogel plačevati v znesku 177,91 EUR. Sodišče ni upoštevalo mld. otroka s sedanjo ženo. Sodišče je nekritično sledilo zaslužku 100.000,00 SIT v letih 1994 do 1996, kar je trdila zakonita zastopnica. Toženec ne more kriti 2/3 takratnih stroškov. Toženec je z listinami dokazal brezposelnost. Pritožba ni utemeljena.

Glede ugotovitve očetovstva.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženec oče mld. tožnice.

Toženec je bil vabljen na več narokov, vendar se večine ni udeležil. Ko pa je bil na naroku prisoten, je le zanikal odnose z zakonito zastopnico in trdil, da so hodili k njej drugi moški, vendar za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza. Toženec ni bil pripravljen založiti predujma za krvno analizo.

Sodišče je glede na tak toženčev odnos do pravde utemeljeno verjelo izpovedbi zakonite zastopnice, ki je na štirih narokih enako izpovedala, da je zanosila s tožencem, da pa takrat ni imela stikov z drugimi moškimi. Izpovedbo zakonite zastopnice pa je potrdil izvedenec ginekološko porodniške stroke dr. S.P., ki je potrdil verjetnost datuma zanositve 6. 6. 1992, upoštevajoč datum zadnje menstruacije in datum predčasnega poroda.

Sodišče je ugotovilo, da se toženec kar trikrat ni udeležil odvzema krvi na Inštitutu za sodno medicino zaradi analize DNK. Toženec tako ni hotel sodelovati pri izvedbi dokaza, ki ga je celo sam predlagal. Toženec tako ne more očitati sodišču, da je dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovilo, saj je imel vse možnosti z dokazi ovreči izpovedbo zakonite zastopnice in mnenje izvedenca, pa te možnosti ni izkoristil. Sodišče je zato zanesljivo ugotovilo očetovstvo.

O preživnini.

Glede preživnine toženec potreb otroka ne izpodbija; saj izpodbija le svojo zmožnost plačevati preživnino glede na nezaposlenost. Glede preživnine je sodišče ugotovilo naslednje dejansko in pravno stanje, s katerim pritožbeno sodišče v celoti soglaša: Toženec je ves čas trdil, da ni zaposlen in da nima dohodkov, ter da ga preživlja sedanja žena. Iz potrdil zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavoda za zaposlovanje izhaja, da ni zaposlen in ni bil nikoli prijavljen kot iskalec zaposlitve. Zakonita zastopnica je prepričana, da se toženec ukvarja z zidarskimi deli na črno, ali pa pri bratu. Sodišče temu verjame, saj je nelogično, da v dolgem obdobju ne bi bil zaposlen, čeprav ima še dva otroka. Leta 1992 je imel obrt fasaderstvo in zidarstvo, vendar ni izkazoval dohodka. Iz poročila centra za socialno delo izhaja, da toženec izvaja priložnostna zidarska dela. Zakonita zastopnica je 28. 8. 2009 izpovedala, da je pred časom videla toženčev avto pri zgradbi v S. K., kjer so se izvajala zidarska dela. Glede na to, da je toženec star šele 51 let, da ni zatrjeval bolezni, da ni iskalec zaposlitve, da je v Sloveniji že vrsto let, sodišče verjame zakoniti zastopnici, da je toženec delal brez registracije. Vsekakor ima toženec možnost zaslužiti z gradbenimi deli, saj se je z njimi že prej ukvarjal. Splošno je znano, da gradbene cene niso nizke. Toženec lahko zasluži toliko, da poravna tudi preživnino. Toženec osnovni preživnini, ki je bila določena leta 1994 ni ugovarjal v znesku 20.000,00 SIT. Sodišče je upoštevalo takratni dohodek matere v zneskih od 35.000,00 do 54.000,00 SIT. Za toženca je sodišče sprejelo oceno zakonite zastopnice, da je takrat zaslužil okrog 100.000,00 SIT. Zakonita zastopnica je bila vmes eno leto zaradi stečaja podjetja L. brezposelna. Toženec je imel leta 1994 v P. 10 letnega otroka, ki je sedaj polnoleten. Toženec pa se dvakrat ni odzval na vabilo sodišča, zato ni bil zaslišan glede preživninskih obveznosti do tega otroka. Toženec mora sedaj preživljati sina – srednješolca iz drugega zakona. Sodišče je preživnino od leta 1994 do 2008 glede prvotnega zneska 83,46 EUR zviševalo za uradno valorizacijo in ohranjalo realno vrednost preživnine. Sodišče je upoštevalo, da je mati sama skrbela za otroka. Preživnina 177,51 EUR od 1. 4. 2009 dalje je določena ob upoštevanem otroškem dodatku 51,00 EUR, kar zadošča za približno polovico potreb tožnice, drugo polovico pa mora prispevati mati in še neposredno skrbeti za otroka, kar počne že od rojstva otroka. Toženec se za otroka ne zanima, edini prispevek je denarni. Preživljanje toženca ne bo ogroženo, saj ima možnost gradbenih del, ki jih nikoli ne zmanjka. Toženec pa ni zatrjeval kakšnih ovir za možnost dela.

Sodišče je na strani 9 sodbe upoštevalo, da mora toženec preživljati še enega mld. otroka.

Toženec nekritično poudarja svojo nezaposlenost. Toda toženec ne izpodbija ugotovitve sodišča, da se ukvarja z neregistriranimi zidarskimi deli in je ta ugotovitev sodišča pravnomočna. Toženec ne izpodbija niti ugotovljene možnosti in zmožnosti opravljanja zidarskih del in je tudi ta ugotovitev pravnomočna. Glede na pravnomočno ugotovitev, da toženec opravlja neregistrirana zidarska dela, je brezpredmetno razpravljanje o formalni nezaposlenosti.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je zidarsko delo zelo donosno (še posebej, če ni obveznih dajatev), kar pomeni, da bo toženec brez škode za lastno preživljanje in za preživljanje še enega otroka, zmogel plačevati sorazmerno nizko preživnino v znesku 177,91 EUR. Splošno je znano, da zidarji znesek dosojene mesečne preživnine v sezoni zaslužijo v enem dnevu (na trgu se ura zidarskih storitev giblje od 20, 30 EUR).

V enakem kontekstu je sodišče za prvo obdobje dosojene preživnine pravilno ugotovilo, da je toženec lahko zaslužil takratnih 100.000,00 SIT mesečno, osnovna preživnina pa je bila dosojena v znesku 20.000,00 SIT (83,86 EUR). To pomeni, da sodišče ni brez osnove sledilo trditvi zakonite zastopnice o toženčevem takratnem zaslužku 100.000,00 SIT mesečno.

Samo v prvem obdobju rane mladosti je toženec moral prispevati 20.000,00 SIT mesečno od ugotovljenih potreb najmanj 30.000,00 SIT. Treba je upoštevati, da mati ob malem otroku ni sposobna dodatno zaslužiti, poleg tega pa je bila nekaj časa brez zaposlitve, toženec pa ni pomagal pri vsakodnevni oskrbi otroka, saj je zanj skrbela izključno mati.

Preživnina dosojena od 1. 4. 2009 dalje v znesku 177,51 EUR pa ne dosega niti polovico ugotovljenih potreb v znesku 420,00 EUR in bo morala več kot polovico prispevati mati in še sama vsakodnevno skrbeti za otroka. Vse to pomeni, da preživnina ni bila dosojena preko zmožnosti toženca.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.