Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 - odl. US) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota N.m. z dne 11. 2. 2009. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba gradbene inšpekcije z dne 6. 2. 2006, postala izvršljiva, dovolil njeno izvršbo, inšpekcijskemu zavezancu odredil odstranitev spornega objekta ter vzpostavitev prejšnjega stanja v dodatnem roku treh mesecev od prejema tega sklepa, in odločil, da bo po poteku tega roka opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Tožena stranka je z odločbo z dne 13. 3. 2009, pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. V pritožbi tožnik ponavlja tožbene navedbe o tem, da mu je bilo že v času gradnje s strani delavcev pristojnih upravnih organov, ki izdajajo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, večkrat zagotovljeno, da bo v kratkem sprejet občinski prostorski načrt, v katerem je kot zazidljivo predvideno tudi zemljišče, na katerem stoji njegov objekt. Postopek sprejema prostorskega akta je že v teku in ga podpirajo tako župan kot predsednik in drugi predstavniki krajevne skupnosti X, ki gradnji objekta in njegovi legalizaciji ne nasprotujejo. Ministrstvo za obrambo, ki ne odklanja njegove prošnje za odkup zemljišča, mu je sporočilo, da bodo celotno problematiko naselbin Romov na območju X reševali v dogovoru z Mestno občino N.m. Pričakuje, da bo gradnjo legaliziral, zato meni, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj in je zato prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Stališče sodišče prva stopnje, da tak sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o njegovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 6. 2. 2006, s katero mu je bila naložena obveznost odstranitve spornega objekta. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se ta obveznost le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni sam izvršil. 6. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje le ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), s katero je bilo tožniku naloženo, da v roku treh mesecev po prejemu odločbe na svoje stroške odstrani nezakonito zgrajeni objekt, postala izvršljiva in dovolil njeno izvršbo, s čimer pa ni posegel v nobeno njegovo pravico, obveznost ali pravno korist. 7. Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt odstranil in da bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega drugega pravno upoštevanega posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi. Pavšalni ugovor, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj in je zato prizadet v svojih pravicah ali obveznostih, na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati. V njegov pravni položaj je namreč posegel izvršilni naslov, inšpekcijska odločba z dne 6. 2. 2006, ki pa je pravnomočna in tudi ni predmet te presoje. Ugovore o legalizaciji objekta pa je s pravilnimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje, ki je tožniku pravilno pojasnilo, da je morebitna legalizacija objekta le razlog za ustavitev inšpekcijskega postopka. Vse do izdaje ustreznega dovoljenja za poseg v prostor pa ostaja sporni objekt nelegalna gradnja, za take pa Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 določa obvezno izrekanje inšpekcijskih ukrepov in vodenje izvršilnega postopka, če zavezanec ne izpolni odrejene obveznosti, tako kot je to v tem primeru.

8. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ne spoštuje odrejenih obveznosti s strani gradbenega inšpektorja, ne sodi.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.