Jedro

Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 11. 4. 2011. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da se je dne 15. 4. 2011 na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota M. posvetovala glede nadaljnjega postopka v zvezi s pritožbo. Svetovano ji je bilo, da pritožbo odda na sprejemnem mestu oziroma pri referentki OE, ZPIZ M., kar je tožnica tudi storila. Pritožba je bila oddana 15. 4. 2011, to je 6 dni pred iztekom roka za vložitev tožbe. Tožena stranka pa je potrebovala okrog 20 dni, da je vlogo posredovala sodišču, medtem pa je že potekel rok za vložitev pritožbe (pravilno tožbe). Tožnica se zaveda, da je zamudila z zakonom določeni rok, to pa zaradi napačne informacije, ki jo je dobila pri ZPIZ. Tožnica prosi, da se njeno tožbo kljub temu obravnava, saj je njeno zdravstveno stanje zelo slabo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava, niti postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz priloga B/1 je razvidno, da je bila tožnici odločba, datirana z dne 16. 3. 2011, vročena dne 22. 3. 2011. Dne 15. 4. 2011 je tožnica pri tožencu vložila vlogo, ki jo je poimenovala „pritožbo zoper sklep invalidske komisije“. Navedeno vlogo je tožena stranka odstopila sodišču, ki jo je prejelo dne 5. 5. 2011. Vse omenjeno med strankama očitno ni sporno, kot to izhaja tudi iz pritožbenih navedb.

Po določbi 1. odstavka 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. V konkretni zadevi je torej 30-dnevni rok potekel 21. 4. 2011. ZPP v 1. odstavku 112. člena določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Navedena določba velja tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba (9. odstavek 112. člena ZPP). Za presojo je torej odločilen datum, ko je bila tožba vložena na sodišču, torej 5. 5. 2011, ne pa datum, ko je tožnica tožbo vložila pri toženi stranki. Prav tako za rešitev zadeve ni odločilno, zakaj tožena stranka vloge ni pravočasno odstopila sodišču. Bistveno je zgolj dejstvo, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, kar pomeni, da je odločba, zoper katero je bila vložena tožba, postala pravnomočna. To pa pomeni, da sodišče take tožbe ni smelo vzeti v obravnavo, temveč jo je pravilno, skladno z 274. členom ZPP kot prepozno vloženo zavrglo.

Glede pritožbenih navedb, ki se tičejo tožničinega zdravstvenega stanja, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko tožnica v primeru, da se je zdravstveno stanje poslabšalo, pri toženi stranki začne sama ali preko svojega osebnega zdravnika nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.