17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 80/2002 z dne 6. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodno odločbo revizijo v delu, ki se je nanašala na ugotovitveni zahtevek, da je bila stečajna masa stečajnega dolžnika družbe C., d.d., V., zmanjšana, zavrglo, v delu, ki se je nanašala na zavrnitev zahtevka, da je tožena stranka Č., d.o.o., U., dolžna plačati v stečajno maso znesek tolarske protivrednosti 158.839 takratnih DEM, pa zavrnilo.

Pritožnik izrecno izpodbija samo revizijsko sodbo. Navaja, da je bilo s pogodbo o prodaji opreme, sklenjeno dne 14. 9. 1995 med stečajnim dolžnikom, pri katerem je bil več let zaposlen, in toženo stranko brez soglasja takratne Agencije za plačilni promet, prenesen vitalni del stečajnega dolžnika.

Sklenjena pogodba naj bi bila zato nična, zaradi prenizko ocenjene vrednosti naj bi bila oškodovana stečajna masa, s tem pa tudi pritožnik kot stečajni upnik.

Pritožnik zatrjuje kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave).

B.

Ustavno pritožbo je mogoče vložiti zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS), zato pritožnik v postopku z ustavno pritožbo ne more uveljavljati kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave.

Člen 26 Ustave govori o škodi, ki jo posamezniku stori oseba ali organ, ki opravlja službo ali dejavnost nosilca javnih pooblastil. Vsebina te določbe se dejanskega stanja obravnavane zadeve ne dotika.

Prav tako ne gre za zatrjevano kršitev enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zgolj navedba, da je zatrjevana kršitev pravice izkazana že s tem, da bi tudi pritožnik lahko prevzel poslovanje tržno perspektivnih programov stečajnega dolžnika in da kot predstavnik sveta delavcev ni bil seznanjen s potekom postopka privatizacije stečajnega dolžnika, za utemeljitev navedene kršitve iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne zadostuje.

Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger