Jedro

Sklep o izvršbi, v okviru katerega je bilo odločeno tudi o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju (torej s pravnimi učinki le za konkretni postopek), je v skladu s svojimi pooblastili iz citiranega 6. člena ZIZ izdala strokovna sodelavka. Zoper sklep o izvršbi je imel dolžnik možnost ugovora, kjer je lahko izpostavil tudi pravilnost presoje spornega priznanja. O njegovem ugovoru je odločala sodnica, torej je bila presoja pravilnosti priznanja dejansko v okviru odločanja o pravnem sredstvu opravljena oziroma preverjena po sodniku.

Zahteva po kontradiktornem postopku mora biti spoštovana tudi v postopku priznanja (in izvršitve) tuje sodne odločbe po ZMZPP. Pri opredeljevanju njene vsebine pa je treba upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave tega sodnega postopka. Upoštevati je treba predvsem, da so stranke postopka v tujini že vodile sodni postopek in tako rešile civilnopravni spor z učinkom pravnomočnosti. Slovensko sodišče v okviru priznanja tuje sodne odločbe tako ne preizkuša več pravilnosti uporabe materialnega prava in ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi ne same po sebi zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba. Slovensko sodišče kot sodišče države priznanja preizkuša le, ali so za priznanje tuje sodne odločbe izpolnjene določene, v 95. do 103. členu ZMZPP predpisane pozitivne in negativne procesne predpostavke (gre za t. i. sistem omejenega preizkusa). Se pa sodišče v postopku priznavanja ne more ogniti vpogledu na kršitve, ki se nanašajo na temeljna načela pravne države.

Sodišče na v pritožbi predlagano zahtevo za presojo ustavnosti ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon oziroma del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče predlogu stranke tako ni dolžno slediti, če meni, da je zakon ustavno skladen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 2.225,28 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je upnikov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter kršitve ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS in kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. O priznanju tuje sodne odločbe je kot o predhodnem vprašanju odločala strokovna sodelavka, kar ni dopustno. Sodišče prve stopnje je zato z zavrnitvijo ugovora dolžnika zmotno uporabilo materialne predpise, to je ZMZPP in ZIZ, kršilo pa je tudi dolžnikovo ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, saj o njegovih pravicah in obveznostih ni odločal sodnik. Presoja, ali so podani zakonski pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, je vsebinska, gre za sodno odločanje, ki pa ne more biti prepuščeno strokovnemu sodelavcu. Konkretni sklep o izvršbi ne predstavlja sodne odločbe z obrazložitvijo, ki se jo da preizkusiti, zaradi česar je podana tudi kršitev pravil postopka. Nadalje navaja, da mora biti kontradiktornost stranki zagotovljena ves čas postopka in ne morda šele v fazi pravnih sredstev. Prav tako ni bila izvedena nobena presoja skladnosti spornih sodb srbskega sodišča z jamstvi EKČP, čeprav jih je dolžnik zatrjeval in uveljavljal. Že iz tega razloga so mu bile z izdanim sklepom o izvršbi kršene pravice do poštnega sojenja. Opozarja na neustavnost šestega odstavka 108. člena ZMZPP, saj upnik iz države članice ne more neposredno vložiti predloga za izvršbo na izvršilno sodišče, kjer bi se o priznanju tuje sodne odločbe odločalo kot o predhodnem vprašanju, temveč mora ravnati v skladu z določbo 42.b členu ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi njegovemu predlogu za prekinitev postopka zaradi ocene ustavnosti, podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter sklep o izvršbi spremeni tako, da predlog za izvršbo zavrne.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže koz nepopolno oziroma zavrne kot neutemeljeno.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločitev na podlagi popolne pritožbe dolžnika preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6.Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je tuja sodna odločba - pravnomočna in izvršljiva sodba Gospodarskega sodišča v Beogradu 10 P 9159/2021 z dne 3. 3. 2022 v zvezi s sodbo Gospodarskega apelacijskega sodišča Republike Srbije 4 Pž 5757/22 z dne 22. 5. 2023, ki jo je sodišče prve stopnje pred dovolitvijo izvršbe preizkusilo skladno z določbami od 94. do 103. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) and odločilo o njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju (prim. 108. člen ZMZPP in 13. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugotovilo je, da so podani pogoji za priznanje in zato navedeno tujo sodno odločbo priznalo. Sodišče prve stopnje je za takšno postopanje imelo vso zakonsko podlago, kar je tudi stališče sodne prakse. Sklep o izvršbi je v nasprotju s pritožbenimi trditvami obrazložen, omogočen je njegov preizkus, sklicevanje na 44. člen ZIZ pa niti ni na mestu. Le ta namreč določa, da mora sodišče obrazložiti le tisti sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne. Očitana bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.

7.Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik (prvi odstavek 6. člena ZIZ). Izjeme od tega pravila so določene v drugem in tretjem odstavku navedenega člena, kjer so določene pristojnosti strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov. Strokovni sodelavci tako lahko vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev.

8.Tako Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) kot Ustava RS zagotavljata pravico do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom ustanovljenega sodišča. Da bi sodno odločanje lahko potekalo v skladu z omenjenimi jamstvi, se neodvisnost in nepristranskost sodnikov varujeta tako med imenovanjem kot tudi med opravljanjem sodniških nalog. S tem, ko strokovni sodelavci pomagajo sodnikom v postopku sodnega odločanja, lahko še izboljšajo kakovost in učinkovitost sodniškega dela v interesu družbe in strank postopka. Ta pomoč pa seveda ne sme ogrožati pravic strank iz 6. člena EKČP oziroma Ustave RS.

9.Sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2023, v okviru katerega je bilo odločeno tudi o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju (torej s pravnimi učinki le za konkretni postopek), je v skladu s svojimi pooblastili iz zgoraj citiranega 6. člena ZIZ izdala strokovna sodelavka. Zoper sklep o izvršbi je imel dolžnik možnost ugovora, kjer je lahko izpostavil tudi pravilnost presoje spornega priznanja. O njegovem ugovoru je odločala sodnica, torej je bila presoja pravilnosti priznanja dejansko v okviru odločanja o pravnem sredstvu opravljena oziroma preverjena po sodniku. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je imel dolžnik tudi možnost pritožbe, o kateri je odločal senat treh sodnikov. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da dolžnikove ustavno varovane pravice, na katere se sklicuje, v tem postopku niso bile kršene.

10.Iz dosedanje presoje Ustavnega sodišča izhaja, da ni vedno nujno, da bi bila kontradiktornost postopka zagotovljena že pred izdajo sodne odločbe. Posebnosti posameznega postopka lahko utemeljujejo odstop od te načelne zahteve. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez sodelovanja nasprotne stranke, tej praviloma zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi s pravnim sredstvom (ugovorom), o katerem odloča sodišče prve stopnje. Tako pravno sredstvo stranke tako po eni strani služi presoji pravilnosti izdane sodne odločbe, po drugi strani pa ima tudi oziroma predvsem funkcijo uresničitve strankine pravice do izjavljanja, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zahteva po kontradiktornem postopku mora biti spoštovana tudi v postopku priznanja (in izvršitve) tuje sodne odločbe po ZMZPP. Pri opredeljevanju njene vsebine pa je treba upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave tega sodnega postopka. Upoštevati je treba predvsem, da so stranke postopka v tujini že vodile sodni postopek in tako rešile civilnopravni spor z učinkom pravnomočnosti. Slovensko sodišče v okviru priznanja tuje sodne odločbe tako ne preizkuša več pravilnosti uporabe materialnega prava in ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi ne same po sebi zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba. Slovensko sodišče kot sodišče države priznanja preizkuša le, ali so za priznanje tuje sodne odločbe izpolnjene določene, v 95. do 103. členu ZMZPP predpisane pozitivne in negativne procesne predpostavke. Prav pa ima pritožnik, da pa se sodišče v postopku priznavanja ne more ogniti vpogledu na kršitve, ki se nanašajo na temeljna načela pravne države. Tako tudi sodna praksa ESČP kaže na to, da morajo domača sodišča pred izvršitvijo tuje odločbe izvesti določen ukrep presoje, ali so bila v postopku pred tujim sodiščem spoštovana procesna jamstva iz prvega odstavka 6. člena EKČP. Navedeno pa je bilo po oceni pritožbenega sodišča storjeno tudi v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je tako obrazložilo, na podlagi česa zaključuje, da do upoštevnih kršitev človekovih pravic dolžnika ni prišlo. Z razlogi soglaša tudi pritožbeno sodišče, dolžnik pa niti sedaj v pritožbi konkretneje ne pove, v čem vidi kršitev njegove pravice do poštenega sojenja in zakaj bi bila sodna praksa ESČP, na katero se sklicuje, uporabna tudi v njegovem primeru.

11.Eno od procesnih ovir za priznanje tuje sodne odločbe predstavlja tudi izključna pristojnost sodišča ali organa Republike Slovenije. Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se namreč tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno, kadar je to v ZMZPP ali v drugem zakonu izrecno določeno (prvi odstavek 50. člena ZMZPP). ZMZPP določa izključno pristojnost slovenskega sodišča v določbah 60. - 64., 71. in 78. - 84. člena, ZPP pa v 57., 58. in 63. členu. Določbe o izključni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za spore iz naslova avtorskih pravic urejajo izključno krajevno in stvarno pristojnost sodišča za primere, ko je sodišče Republike Slovenije sicer mednarodno pristojno.

12.Odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnika je tako pravilna. Dolžnik pravno upoštevnih ugovornih razlogov, ki bi preprečevali predmetni izvršilni postopek (55. člen ZIZ) ni izkazal. Glede na odločitev o ugovoru je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, katere dolžnik obrazloženo v pritožbi niti ne izpodbija.

13.Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Sodišče na v pritožbi predlagano zahtevo za presojo ustavnosti ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon oziroma del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven (156. člen Ustave RS). Sodišče predlogu stranke tako ni dolžno slediti, če meni, da je zakon ustavno skladen. V konkretnem primeru sodišče razlogov za začetek postopka ne vidi. Tudi v primeru odločanja o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju, mora izvršilno sodišče prav tako, kot bi to storilo pristojno okrožno sodišče v posebnem postopku priznanja (tretji odstavek 108. člena ZMZP), ugotoviti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje in stranki so prav tako, kot je bilo že navedeno, zoper takšno odločitev omogočena pravna sredstva, s katerimi lahko argumentirani izpodbija prvotno odločitev sodišča.

15.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana in s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

Po določbi 335. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s s15. Členom ZIZ mora pritožba obsegati: (1) navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; (2) izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nujni sestavini, to sta tisti dve, brez katerih pritožba sploh ni sposobna za obravnavanje, sta navedba odločbe, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Zgolj napaka pri zapisu opr. št. izpodbijanega sklepa na prvi strani vloge tako ne povzroči nepopolnosti pritožbe, ki bi jo bilo treba zavreči, kot to predlaga upnik v odgovoru na pritožbo.

Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe, ki bi urejala priznanje in izvršitev sodnih odločb iz Srbije, zato se za to področje uporablja slovensko nacionalno pravo - ZMZPP.

Tako VSM Sklep Cp 2673/2022 z dne 26. 8. 2003, VSL Sklep II Ip 645/2019 z dne 9. 5. 2019, VSL Sklep I Ip 1247/2021 z dne 8. 9. 2021, VSRS Sklep II Ips 38/2020 z dne 20. 11. 2020 (točka 9 obrazložitve) in tudi dr. Dragica Wedam Lukić: Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji, Pravni letopis leto 2011, št. 1, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF.

Primerjaj odločbo ESČP Lindberg proti Švedski.

Tako odločba U-I-473/19-18, U-I-400/20-10 z dne 4. 2. 2021.

VSRS sklep Cp 12/2015 z dne 9. 7. 2015 in VSRS sklep Cp 38/2022 z dne 1. 2. 2023.

Zadeve Drozd in Janousek proti Franciji in Španiji, Pellegrini proti Italiji, Avotinš proti Latviji in Dolenc proti Sloveniji.

Pobudo za oceno ustavnosti lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču vloži tudi stranka sama.