Jedro

Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje meje tudi, če že teče sodni postopek za ureditev meje, kot je bilo v konkretnem primeru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, Geodetska pisarna Postojna (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali Geodetska uprava) je z izpodbijano odločbo in sklepom zavrnila zahtevo A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali stranka) za uskladitev podatkov zemljiškega katastra ter sklenila, da se zahteva tožnika, da se meja parcele 1133/8 s sosednjimi parcelami 2048/2, 1137, 1136 in 1135 šteje za urejeno mejo, zavrže. V obrazložitvi, ki se nanaša na odločbo prvostopenjskega organa, je navedla, da se z določbo 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) strankam, ki izkažejo pravni interes omogoči, da od geodetske uprave zahtevajo, da uskladi podatke zemljiško knjižnega katastra oziroma katastra stavb, če se ne ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Po tem, ko je ugotovila, da je zahtevo podala upravičena oseba, je preizkusila, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in dokazili strank in preverila možnost napak zaradi prepisov, prerisov in prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.

2. Iz zbirke listin zemljiškega katastra je ugotovila, da je bil dne 21. 6. 1983 izvršen mejno ugotovitveni postopek med parcelo 1133/1 in parcelo 1137 ter parcelacija parcele 1133/1 vse v k.o. B. Na podlagi zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 45-5/6-82 z dne 21. 6. 1983 in odločbe o izvedbi sprememb v katastrskem operatu št. 45-5/6/82 z dne 18. 7. 1983 (IDPOS 70), ki je bila izdana v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, so bili v zemljiškem katastru vpisani podatki. Ti podatki so bili v zemljiškem listu vpisani tako, kot izhaja iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, ki je bila v skladu s predpisi in sicer v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru (ZZKat), zakonita podlaga za vpis podatkov v zemljiški kataster. Geodetska uprava je s primerjavo zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra ter elaboratov in drugih listin iz zbirke listin zemljiškega katastra, na podlagi katerih so bili opravljeni zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ugotovila, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz elaboratov in drugih listin. V konkretnem primeru ni prišlo do pomotnega vpisa oziroma opustitve vpisa v zemljiškem katastru, zato je zahtevo na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN kot neutemeljeno zavrnila.

3. V zvezi z obrazložitvijo sklepa je navedla, da je dne 19. 7. 2017 stranka C.C. vložila zahtevo št. 02112-3477/2017-1 za evidentiranje urejenega dela meje parcel 1137, 1136 in 1135 s sosednjimi parcelami 2048/2 in 1133/8 vse v k.o. B. in parcelo 1973/7 v k.o. D. Ker se lastniki parcel na ustni obravnavi niso sporazumeli o poteku predlagane meje niti o drugačnem poteku meje, ki sicer ne odstopa od katastrske meje in bi jo lahko geodetska uprava uredila na ustni obravnavi, so bili lastniki pozvani, da pred pristojnim sodiščem začnejo sodni postopek ureditve meje. A.A. je dne 18. 12. 2017 na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici vložil predlog za sodno ureditev navedene meje, Geodetska uprava pa je s sklepom št. 02112-347/2017-12 z dne 30. 1. 2018 prekinila postopek evidentiranja urejenega dela meje. Upravni postopek evidentiranja urejene meje se bo s sklepom ustavil, če bo sodišče meritorno odločilo o ureditvi meje. V primeru, da se bo sodni postopek ureditve meje ustavil, ali če bo predlog za sodno ureditev meje zavrnjen ali zavržen, se bo upravni postopek evidentiranja urejene meje nadaljeval in se bo kot urejena meja evidentirala predlagana meja. Glede na to, da že teče drug upravni postopek evidentiranja urejene meje, ki je prekinjen in sodni postopek ureditve meje, je na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZEN zahtevo za evidentiranje urejene meje zavrgla.

4. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo,št. 3532-62/2018/2 z dne 15. 11. 2018, pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep in odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrglo. V obrazložitvi svoje odločitve je po tem, ko je povzelo potek prvostopenjskega upravnega postopka ter pravne podlage, na katerih temeljita izpodbijani sklep in odločba, glede odločbe navedel, da se strinja z ugotovitvami upravnega organa prve stopnje, da v danem primeru niso podani pogoji po tretjem odstavku 9. člena ZEN za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru s tistimi, ki jih je upravni organ preizkusil oziroma preveril. Tožniku je pojasnilo, da z ugotavljanjem morebitnega obstoja pomotnega vpisa v zemljiški kataster služi najmlajša od listin v zbirki listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, ki je povzročila vpis oziroma spremembo podatkov v katastru. V danem primeru je upravni organ prve stopnje pravilno sledil podatkom postopka IDPOS 70, iz katerih je razvidno stanje obravnavanih parcel. Tožniku je pojasnilo, da se v upravnem postopku, vodenem na podlagi 9. člena ZEN, upravni organ ne spušča v presojo pravilnosti in zakonitosti aktov oziroma listin, ki so bili podlaga za vpis v evidenco zemljiškega katastra ali katastra stavb.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, v tožbi navaja, da je bila v predmetni zadevi meja že določena. Geodetska uprava je dne 21. 6. 1983 sestavila zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, na podlagi katere so se v naravi določile in s predpisanimi mejnimi znamenji zamejičile nove posestne meje parcel, kot je razvidno iz priloge k temu zapisniku - skica zamejičenja. Kasneje so mejniki izginili.

6. Na podlagi predloga nove ureditve meje v letu 2017 (ker takrat očitno urejena meja iz leta 1983 še ni bila vpisana v zemljiški kataster) ga je Geodetska uprava pozvala k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (št. dopisa 02112-347/2017-8) to je storila zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je prišlo do napačnega in nepotrebno vodenega postopka. Zoper mejo, ki je bila določena v upravnem postopku kot dokončna meja, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti sodni postopek, v katerem se meja ureja po čisto drugih kriterijih, kot v upravnem postopku (močnejša pravica, zadnja merna posest, itd.) Ker Geodetska uprava urejene meje iz leta 1983 še ni vpisala v zemljiški kataster je dne 30. 4. 2018 nanjo naslovil urgenco za dokončno ureditev meje s predlogom, da izpelje postopek do konca in uredi mejo, kakor je bila dogovorjena leta 1983. Z izpodbijano odločbo in sklepom pa je Geodetska uprava njegovo vlogo zavrnila oziroma zavrgla in pri tem ugotovil, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz elaboratov in drugih listin iz zbirke listin in sicer s podatki iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, ki je bil podlaga za vpis zadnjih vpisanih podatkov zemljiški kataster. Postavlja se vprašanje, kdaj je bil izveden navedeni vpis, iz odgovora geodetskega podjetja E. namreč izhaja, da v letu 2017 navedeni vpis še ni bil izveden. Če je Geodetska uprava naknadno vnesla podatke v zbirko listin in zemljiški kataster, naj tudi mejo naknadno evidentira kot urejeno. Glede na to, da je bila meja že urejena v letu 1983, v ponovnem postopku ni bilo potrebno meje na novo urejati. Geodetska uprava je tako dovolila ponovno urejanje že urejene meje in nato nezakonito zavrgla njegovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in sklep spremeni tako, da odloči, da se zahtevi za uskladitev podatka zemljiškega katastra ugodi, ter se meja parcele 1133/8 s sosednjimi parcelami 2048/2, 1137, 1136 in 1135 šteje za urejeno (na podlagi podatkov iz leta 1983).

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Dne 30. 11. 2019 je tožnik umrl, na njegovo mesto pa so kot tožnice v predmetnem upravnem sporu stopile njegove dedinje F.F., G.G. in H.H. 9. V zadevi je sodišče dne 22. 4. 2021 opravilo glavno obravnavo, v odsotnosti tožečih in tožene stranke, ki so bile na glavno obravnavo pravilno vabljene in svoje odsotnosti niso opravičile. Glavno obravnavo je opravilo kljub določbi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zaradi izvedbe dokazov, to je vpogledom v upravne spise 02112-303/2009 IDPOS 6042, 02112-347/2017 IDPOS 6074, 02112-394/2018 IDPOS 6079. 02112-448/2017 IDPOS 6415 in 45-5/6-82 IDPOS 70 ter sklep Okrajnega sodišča Ilirska Bistrica št. N24/2017 z dne 14. 11. 2018, pogledalo pa je tudi priloge, ki jih je kot dokaz priložil tožnik k tožbi in ugotovilo, da so k tožbi priloženi dokazi, del posredovanih upravnih spisov, torej tudi zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 45-5/6-82 z dne 21. 6. 1983 (priloga A4 in A5) na katerega se v tožbi sklicuje tožnik.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Iz zbirke listin zemljiškega katastra, ki jih je sodišče vpogledalo, izhaja, da je bil dne 21. 6. 1983 izvršen mejni ugotovitveni postopek med parc. št. 1133/1 in parc. št. 1137 ter parcelacija parcele 1133/1 vse k.o. B. Na podlagi Zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 45-5/6-82 z dne 21. 6. 1983 in Odločbe o izvedbi sprememb v katastrskem operatu št. 45-5/6-82 z dne 18. 7. 1983 (IDPOS 70), ki je bila izdana v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, so bili v zemljiščem katastru vpisani podatki.

12. Sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra izdana v postopku, vodenem v zvezi z zahtevo tožnika za postopanje upravnega organa prve stopnje po 9. členu ZEN, na podlagi katerega lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentira, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Na podlagi določb 9. člena ZEN tako ni mogoče odpraviti neskladja med evidentiranim stanjem v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in stanjem v naravi, saj se take spremembe vpišejo na podlagi posebnega elaborata po izvedenem upravnem postopku. Sprememba vpisa podatkov po 9. členu ZEN se opravi na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja v naravi, ki ga zaradi napak v postopku evidentiranja različni prikazi (potrdila iz evidence zemljiškega katastra oziroma katastra stavb) ali sam zemljiški kataster oziroma kataster stavb ne izkazujejo. Odpravo nepravilnosti oziroma neskladij mora geodetska uprava opreti na tiste podatke, ki so bili predmet prenašanja, prepisovanja ali prerisovanja in je pri tem prišlo do napake oziroma neskladja glede na akt ali listino organa, na podlagi katerega bi morali biti določeni podatki v katastru evidentirani tako, kot to določa ta akt ali listina, pa iz različnih razlogov niso. Razlog za spremembo katastrskih podatkov po 9. členu ZEN je tako lahko le pomotni vpis kakšnega katastrskega podatka ali opustitev vpisa takega podatka.

13. Kot je bilo tožniku že pojasnjeno je prvostopenjski organ na podlagi navedb tožnika z dne 9. 5. 2018 preizkusil ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili tožnika preveril možnost napak zaradi prepisov, prerisov in prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Na podlagi Zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 45-5/6-82 z dne 21. 6. 1983 in Odločbe o izvedbi sprememb v katastrskem operatu št. 45-5/6-82 z dne 18. 7. 1983 (IDPOS 70), ki je bila izdana v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji so bili po ugotovitvah prvostopenjskega organa v zemljiškem katastru vpisani podatki tako, kot izhaja iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, ki je bil v skladu z ZZKat zakonita podlaga za vpis podatkov v zemljiški kataster. Ugotovil je, da v obravnavanem primeru ni prišlo do pomotnega vpisa oziroma opustitve vpisa v zemljiškem katastru, arhivski podatki IDPOS 70 pa so bili kakor izhaja iz upravnega spisa digitalizirani z dnem 1. 6. 2018. Tožnik napak pri digitalizaciji podatkov IDPOS 70 ni ugovarjal niti jih ni dokazoval. Glede na navedeno je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je na podlagi navedenih ugotovitev zahtevo tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN zavrnil. 14. Tudi tožba tožnika zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa ni utemeljena. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 35. člena ZEN geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje ene meje tudi, če že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve meje. Tožnik je v svoji vlogi z dne 9. 5. 2018 zahteval ureditev meje, kot je bila dogovorjena leta 1983, pri čemer je med drugim navedel, da je bil pri Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici že pričet sodni postopek ureditve meje oziroma, da je bil vložen predlog za sodno ureditev meje parcele 1133/8 s sosednjimi parcelami 2048/2, 1137, 1136, 1135 vse k.o. B. s parcelo 1973/7 v k.o. D. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je 19. 7. 2019 stranka C.C. vložila zahtevo št. 02112-3477/2017-1 za evidentiranje urejenega dela meje parcel 1137, 1136 in 1135 s sosednjimi parcelami 2048/2 in 1133/8 vse k.o. B. in parcelo 1973/7 v k.o. D. Po obravnavi, na kateri se lastniki parcel niso sporazumeli o poteku predlagane meje, je bil tožnik v skladu z 39. členom ZEN pozvan, da pred pristojnim sodiščem začne sodni postopek ureditve meje, kar je tožnik dne 18. 12. 2017 tudi storil in pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici sprožil postopek pod opravilno številko N24/2017. Navedeno izhaja iz spisovne dokumentacije, to je podatkov IDPOS 6074, katerim tožnik v tožbi ni ugovarjal. Glede na navedeno je prvostopenjski organ pravilno, na podlagi 2. točke tretjega odstavka 35. člena ZEN, vlogo tožnika za evidentiranje urejene meje tako, da se meja parcele 1133/8 s sosednjimi parcelami 2048/2, 1137, 1136 in 1135 šteje za urejeno, zavrgel. Kot izhaja iz sklepa N24/2017 z dne 14. 11. 2018 pa je bil postopek, zaradi ureditve meje, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici N24/2017, dne 14. 12. 2018, pravnomočno ustavljen. V nadaljevanju bo tako moral prvostopenjski organ prekinjeni postopek št. 02112-347/2017, ki se vodi pod IDPOS 6074, nadaljevati in v zadevi odločiti. V ostalem delu sodišče sledi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe prvostopenjskega organa in drugostopenjske odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

15. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.