Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih delih (II., III. in IV. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje mld. A. A. (roj. ... 2000) zaupalo v varstvo in vzgojo očetu prvemu tožniku ter odločilo, da je toženka za preživljanje mld. A. dolžna plačevati preživnino v višini 120,00 EUR mesečno. Glede stikov drugega tožnika s toženko je odločilo, da se izvajajo po njunem vsakokratnem dogovoru. Višji preživninski zahtevek tožeče stranke je zavrnilo in odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške postopka.
2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.
3. Tožeča stranka se pritožuje zoper višino dosojene preživnine. Pri določitvi preživnine bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je toženka pred CSD pristala na preživnino v višini 120,00 EUR mesečno, torej za 10,00 EUR mesečno več, kot ji je naložilo sodišče prve stopnje. Poleg tega pa sodišče glede preživninskih zmožnosti toženke ni upoštevalo neprerekanih trditev tožeče stranke, da je toženka sama kriva, da ni več zaposlena v podjetju E., d.o.o., kjer je za polovični delovni čas prejemala 800,00 EUR neto mesečne plače. To pa pomeni, da so njene pridobitne zmožnosti velike, saj bi lahko toženka za polni delovni čas dobila plačo 1.600,00 EUR neto mesečno. Zaradi ugotovitve tega dejstva bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, predlagane v 21. točki druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 23. 2. 2014. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je tožeča stranka pravočasno uveljavljala. Prav tako se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede pridobitnih zmožnosti prvega tožnika. Navedba sodišča, da prvi tožnik kot fizična oseba ni dolžan plačevati kredita družbe E., d.o.o., katere „solastnik“ je, je žaljiva, saj prvi tožnik za obveznosti družbe odgovarja kot porok z vsem svojim premoženjem. Tožena stranka, ki je tudi „solastnica“ družbe E., d.o.o., pa toži družbo zaradi izplačila plač za delo, ki ga v družbi ni opravila. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje toženko obvezati na plačilo preživnine 150,00 EUR mesečno oz. podrejeno na 258,17 EUR mesečno.
4. Tožena stranka se pritožuje zoper višino preživnine in odločitev o stikih. Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru, ko je ugotovilo, da so stiki potrebni, k čemur je težil tudi CSD, ki je navedel, da ni razlogov, da stiki ne bi bili v korist md. A., stike podrobno opredeliti, torej tudi način in čas njihove izvedbe, in sicer tako redne stike kot tudi stike med počitnicami in prazniki. To bi lahko storilo po uradni dolžnosti ne glede na to, ali je bil postavljen kakršenkoli zahtevek, saj to lahko stori po uradni dolžnosti. Tudi toženka ima pravico do stikov. Situacija, ko je vse odvisno od odraščajočega najstnika, petnajstletnika, ko bi realizacija stika z mamo bila v nasprotju z voljo in željo njegovega očeta, pri katerem živi in ki je do stikov in toženke izredno odklonilen, je lahko za mladega človeka še bolj obremenjujoča. Toženka se zaveda svoje obveznosti za preživljanje mld. sina, vendar so potrebe mld. A. skromnejše, kot jih je ugotovilo sodišče, zlasti stroški razvedrila, kozmetike, dopusta in za prosti čas. Glede preživninske zmožnosti toženke drži, da je toženka „solastnica“ družbe E., d.o.o, vendar je prvi tožnik vložil tožbo zoper toženko zaradi njene izključitve iz družbe, kot tudi tožbi za ugotovitev deležev na skupnem premoženju in verzijski zahtevek za povračilo stroškov preživljanja. Toženka s premoženjem, ki ga ima, ne more razpolagati in prejema denarno socialno pomoč, zaradi česar ne ve, kako bo zmogla določeno preživnino poravnati.
5. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe.
6. Pritožbi nista utemeljeni.
Glede preživnine
7. Sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri odmeri preživnine mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da potrebe mld. A., ki je star petnajst let in zaključuje osnovno šolo, znašajo 300,00 EUR mesečno. Ocena potreb mld. A., ki je tožena stranka v pritožbi konkretizirano ne napada, je po presoji pritožbenega sodišča povsem ustrezna, zaradi česar toženkina graja višine potreb mld. A., ni upravičena.
8. Glede preživninskih zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prvi tožnik, oče, opravlja dejavnost samostojnega podjetnika v zvezi s strojnimi inštalacijami, njegov mesečni promet iz dejavnosti pa niha od 1.000,00 do 10.000,00 EUR na mesec, od česar plačuje 330,00 EUR prispevkov mesečno ter kredit družbe E., d.o.o., ki je sedaj v mirovanju. Poleg tega je lastnik nepremičnine s hišo ter osebnega vozila A., letnik 2009 in kombija, letnik 2006. V družbi E., d.o.o. imata s toženko vsak polovični delež. Toženka pa je brezposelna, do 16. 2. 2015 je prejemala denarno nadomestilo v znesku 375,84 EUR, trenutno pa, kot izhaja iz pritožbe, prejema denarno socialno pomoč v znesku 269,05 EUR (B27). Toženka je sicer lastnica vikenda na B., poslovnega deleža v družbi E., d.o.o ter osebnega vozila B., letnik 2005. 9. Pritožbena navedba tožeče stranke, da je tožena stranka sama povzročila svojo brezposelnost, ne drži. Kot izhaja že iz odgovora na tožbo, je toženka navedbe tožeče stranke o razlogu brezposelnosti izrecno prerekala s trditvami, da ji je prvi tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (list. št. 31), kar izhaja tudi iz odločbe Zavoda za zaposlovanje (B12). Pa tudi sicer iz pritožbenih navedb tožeče stranke ne izhaja, da prvi tožnik ponuja toženki zaposlitev s plačilom 1.600,00 EUR neto mesečno, na kolikor prvi tožnik ocenjuje pridobitno zmožnost toženke. Da pa je toženka v podjetju prejemala plačilo 800,00 EUR mesečno, med strankama ni bilo sporno, vendar naveden podatek več ni relevanten, saj toženka ni zaposlena. Zaradi utemeljenosti zavrnitve nerelevantnih dokaznih predlogov tožeče stranke v smeri dokazovanja nespornega dejstva (dohodka v času zaposlitve) in zgolj hipotetične navedbe (koliko bi lahko toženka zaslužila, kar očitno ne), pa očitek tožeče stranke o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
10. Ob upoštevanju boljšega dohodkovnega stanja prvega tožnika v primerjavi s toženkinimi dohodki, je po presoji pritožbenega sodišča razporeditev preživninskega bremena, ki jo izpodbijata obe pravdni stranki, pravilna, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je celotna skrb za vzgojo ter vsakodnevno ukvarjanje z otrokom na prvem tožniku. Pritožbene navedbe prvega tožnika glede odplačevanja kreditov podjetja E., d.o.o. pa niso utemeljene, saj ima preživninska obveznost do mladoletnega otroka prednost pred kreditnimi obveznostmi družbe.
Glede stikov
11. Izhodišče pri določanju stikov in njihovem obsegu je največja otrokova korist (106. člen ZZZDR). Ob ugotovljeni odtujenosti mld. A. od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. A. Po presoji pritožbenega sodišča bi bila natančna in konkretna določitev stikov za mld. A., ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist. Zato pritožba toženke, ki zahteva konkretno določitev stikov, ni utemeljena.
12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (II., III. in IV. točki izreka) potrdilo (353. člen ZPP).
13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 413. člena ZPP.