Jedro

Starši, ki ne uveljavljajo znižano plačilo z vlogo pri pristojnem organu, morajo plačati 85 % oskrbovalnine za vzgojo otroka v vrtcu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 97/23946 z dne 23.12.1997 ostane v veljavi v 1. in 3. točki ter da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 81.604,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je vtoževani znesek dolžna plačati toženčeva žena M., saj ona ureja vse v zvezi z vrtcem.

Sodišče bi moralo izvesti dokaz z zaslišanjem strank, česar ni storilo, prav tako sodišče ni zavzelo stališča do ugovora toženca, da ima poravnane vse obveznosti, nadalje navaja, da ni prejel položnic za plačilo vtoževanega zneska in opominov tožeče stranke, ki bi se nanašali na pravočasnost oddaje ustreznih listin za znižanje oskrbnine. Sodišče je oprlo sodbo na povsem nedokazana dejstva in izpovedi prič, ki trditev tožeče stranke nista podprli.

Tožeča stranka je na pritožbo toženca odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS 44/96; v nadaljnjem besedilu Pravilnik) ureja določanje plačil staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede s tem, da starši plačajo največ 85 % cene programa, v katerega je vključen otrok (člen 3 Pravilnika), s tem, da imajo starši možnost, da uveljavljajo znižano plačilo z vlogo pri pristojnem občinskem organu na posebnem obrazcu (člen 8 Pravilnika).

Toženec z ničemer ni dokazal, saj za to ni predložil nobenega dokaza, da je uveljavljal znižano plačilo za oskrbnino hčerke S., niti ni dokazal, da je v kritičnem obdobju sploh plačeval za program predšolske vzgoje v vrtcu za svojega otroka, čeprav je slednji bil v varstvu pri tožeči stranki. Na podlagi teh okoliščin je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo ugovor toženca.

Neutemeljena je trditev v pritožbi, da sodišče ni zavzelo stališča, da trditve, da je plačal vso oskrbnino po položnicah, ko pa iz izpodbijane sodbe izhaja, da toženec ni plačeval oskrbovalnine, niti toženec v pritožbi za te trditve ne ponuja nikakršnega dokaza. Katere dokaze izvede, odloči sodišče po lastni presoji in v nobenem predpisu ni določeno, da mora sodišče zaslišati stranke kot neutemeljeno tudi toženec v pritožbi. Neutemeljen je tudi ugovor pasivne legitimacije, ki ga uveljavlja toženec v pritožbi, ker naj bi bila za plačilo vtoževanega zavezana njegova žena M., saj za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec, za tekoče potrebe družine odgovarjata zakonca nerazdelno (drugi odstavek čl. 56 ZZZDR). Neutemeljeni so glede na v uvodu citirana člena Pravilnika ugovori glede višine oskrbnine.

Neutemeljena je nadaljnja pavšalna trditev, da je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom, nasprotno toženec spregleda, da mora po veljavnem Pravilniku on uveljavljati znižanje po predpisanem postopku in pred pristojnim organom in če tega ne stori in dokaže, mora plačati 85 % cene programa, v katerega je vključen otrok (tretji odstavek člena 3 Pravilnika). Vsled tega je končno tudi neutemeljena trditev, da sta bila toženec in njegova žena ves čas upravičena do znižanega plačila oskrbnine.

Ker kot že omenjeno ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov, niti ni sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz člena 354/2 ZPP, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP), je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).

Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem.

Določbe ZPP (Ur. list SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi določbe člena 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99).