Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ključno je, kot izhaja iz mnenja CSD (ki ga nasprotna udeleženka med postopkom ni prerekala, prav tako pa ga ne more izpodbiti z nekonkretiziranim pritožbenim očitkom o nepravilnostih delovanja CSD), da, navkljub temu, da nasprotna udeleženka na svoj način izraža ljubezen, skrb in navezanost na A. A., temu v svojem domačem okolju ni zmožna zagotoviti pogojev za normalni psihofizični razvoj. A. A. je, dokler je bival z nasprotno udeleženko, imel hude vedenjske težave, od kar je začel bivati pri starih starših, pa je naredil velike korake v svojem razvoju, na področju odprave zaostankov pri šolskem delu, pri upoštevanju vzgojnih meja, glede prehrane ipd., kar vse izhaja iz neprerekanih mnenj in poročil CSD. Navedeno nedvomno potrjuje pravilnost odločitve o namestitvi v rejništvo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
**Odločitev sodišča prve stopnje**
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo predloga, ki ga je podal predlagatelj na naroku dne 24. 3. 2021 (I. točka izreka), odločilo, da se mladoletni A. A. namesti v rejništvo k babici B. B., kjer bo prejemal tudi pošto (II. točka izreka), stike med A. A. in nasprotno udeleženko določilo tako, da potekajo vsak drugi vikend v soboto od 11.00 ure, ko B. B. A. A. pripelje pred stanovanjski blok na naslovu C., kjer ga prevzame nasprotna udeleženka, do 18.00 ure v nedeljo, ko B. B. A. A. prevzame od nasprotne udeleženke pred stanovanjskim blokom na naslovu D. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da je nasprotna udeleženka dolžna od izdaje sklepa dalje plačevati preživnino v višini 50,00 EUR mesečno (IV. točka izreka). Nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje prepovedalo upravljanje in razpolaganje z vsemi denarnimi sredstvi na računih A. A. (V. točka izreka). A. A. je za razpolaganje s preživnino in po potrebi vložitev izvršilnega predloga zaradi neplačevanja preživnine, za zastopanje v postopku izvršbe ter na splošno za zastopanje v obsegu omejitve starševske skrbi nasprotne udeleženke, kakor izhaja iz V. točke izreka sklepa, imenovalo skrbnika, Center za socialno delo X (v nadaljevanju CSD, VI. točka izreka). Sodišče prve stopnje je trajanje ukrepa omejilo na tri leta (VII. točka izreka).
**Povzetek pritožbenih navedb**
2. Proti sklepu sodišča prve stopnje se je laično pritožila nasprotna udeleženka. Navedla je, da se ne strinja glede nastanitve A. A. k B. B. A. A. prehaja v pubertetniška leta, zato nasprotna udeleženka smatra, da bi bilo bolj primerno, da otrok živi z njo. Navaja, da so podane izjave na CSD v večini neresnične in neobjektivne, kar prikazuje nepravilnosti delovanja v enoti CSD. Izjava, ki jo je podal A. A., je posledica soočenja s smrtjo očeta ter nasilja njegovega strica nad nasprotno udeleženko. Nasprotna udeleženka se v pritožbi sprašuje, kateri so pogoji, da se ji otroka vrne. Navaja, da ima redno zaposlitev, živi v najemniškem stanovanju, kjer ima otrok vse pogoje, ki jih potrebuje. Želi biti bolj vpletena v otrokovo življenje in mu zagotoviti najboljše pogoje, ki si jih zasluži. Ne strinja se z obiski na 14 dni, temveč jih želi vsaj dvakrat tedensko, saj želi otroku nuditi najboljše pogoje za razvoj in rast. 3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
**Presoja utemeljenosti pritožbe**
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno izvedlo dokazno oceno (8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v tej zadevi ter na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je argumente za odločitev jasno in sistematično obrazložilo.
6. Višje sodišče tako v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje in glede na ugotovitve nima pomislekov glede tega, da je namestitev v rejništvo za obdobje treh let v največjo korist A. A. Načelo otrokove (največje) koristi je namreč glavno vodilo v vseh postopkih v zvezi z otrokom (četrti odstavek 7. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo, v katerem okolju bi bilo v tem obdobju življenja najbolje poskrbljeno za celovit razvoj A. A. S skrbjo za celovit razvoj je mišljeno omogočanje zdrave rasti, vzgoja otroka, skrb za njegovo izobraževanje, kot tudi skrb za skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Namen rejništva je prav zagotovitev naštetih parametrov (prvi odstavek 232. člena DZ). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da bo za psihofizični razvoj A. A. najustrezneje, da zanj skrbi B. B. Te ugotovitve nasprotna udeleženka z zgolj pavšalno pritožbeno trditvijo, da se ne strinja z nastanitvijo mladoletnega A. A. k B. B., saj da otrok prehaja v pubertetniška leta in smatra, da bi bilo bolj primerno, da živi z njo, ni uspela omajati. Ključno je, kot izhaja iz mnenja CSD (ki ga nasprotna udeleženka med postopkom ni prerekala, prav tako pa ga ne more izpodbiti z nekonkretiziranim pritožbenim očitkom o nepravilnostih delovanja CSD), da, navkljub temu, da nasprotna udeleženka na svoj način izraža ljubezen, skrb in navezanost na A. A., temu v svojem domačem okolju ni zmožna zagotoviti pogojev za normalni psihofizični razvoj. A. A. je, dokler je bival z nasprotno udeleženko, imel hude vedenjske težave, od kar je začel bivati pri starih starših, pa je naredil velike korake v svojem razvoju, na področju odprave zaostankov pri šolskem delu, pri upoštevanju vzgojnih meja, glede prehrane ipd., kar vse izhaja iz neprerekanih mnenj in poročil CSD. Navedeno nedvomno potrjuje pravilnost odločitve o namestitvi v rejništvo. Zelo podoben režim, kot ga je sedaj s sklepom določilo sodišče prve stopnje, je bil namreč določen že s sklepom z dne 18. junija 2020, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se mladoletni A. A. začasno namesti v rejništvo k B. B. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, se je navedeni režim v praksi izkazal kot tak, ki je mladoletnemu A. A. izrazito v korist, saj se je, kot že omenjeno, bistveno izboljšalo njegovo splošno psihofizično stanje.
7. Sodišče prve stopnje je na ugotovljena dejstva torej pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi ugotovljene ogroženosti telesnega in duševnega razvoja A. A., tega začasno namestilo v rejništvo k babici B. B. (prvi odstavek 234. člena DZ in 7. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti). Višje sodišče v celoti sprejema argumente, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje glede tega, zakaj je v največjo korist mladoletnega A. A., da skrb zanj in njegovo vzgojo prevzameta prav stara starša B. B. in E. B. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na poročila CSD, iz katerih izhaja, da sta bila v preteklosti onadva tista, ki sta vnuku v času, ko je bival pri njima, nudila ustrezne usmeritve, pomoč pri učenju, sodelovala s šolo ter mu hkrati postavljala jasne meje in pravila, idr. ter da je bila vidna razlika v funkcioniranju A. A., kadar je bil pri njima in kadar pri nasprotni udeleženki. V postopku je bilo ugotovljeno tudi, da imata stara starša iskreno in močno željo za skrb za A. A. ter da je hkrati njun pogled na vzgojo, otrokove potrebe in starševsko vlogo usmerjen v korist A. A. in primeren. Zakonca sta tudi dobrega zdravja in vitalna za svoja leta in tako lahko mladoletnemu A. A. zagotavljata vse, kar potrebuje. Nasprotna udeleženka tako s svojim nekonkretiziranim nestrinjanjem glede tega, da se mladoletni A. A. namesti v rejništvo k B. B., ni mogla uspeti.
8. Nasprotna udeleženka v pritožbi še izpostavlja, da ima redno zaposlitev in ustrezne bivalne pogoje. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na tem, da nasprotna udeleženka A. A. ne bi zagotavljala ustreznih stanovanjskih pogojev, temveč na njenih neustreznih starševskih kapacitetah, ki imajo, kot že izpostavljeno v prejšnjem odstavku, za posledico ogrožanje telesnega in duševnega razvoja A. A. Teh ugotovitev nasprotna udeleženka tako z navedbami o svojih ustreznih stanovanjskih pogojih ni uspela spodbiti.
9. Nasprotna udeleženka se tudi pavšalno pritožuje glede stikov na vsakih 14 dni in jih želi vsaj dvakrat tedensko. Tudi glede stikov pritožbeno sodišče ugotavlja, da so že bili določeni z začasno odredbo z dne 18. junija 2020 in sicer so se po začasni odredbi izvajali vsako drugo soboto od 11.00 do 19.00 ure. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, so stiki velikokrat odpadli iz razlogov na strani nasprotne udeleženke (njene neodzivnosti), kar je v nasprotju s tem, kar pritožnica zatrjuje v pritožbi, namreč, da želi bolj pogoste stike, ker želi A. A. nuditi najboljše pogoje za razvoj in rast. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema ugotovitve prvostopenjskega sodišča tudi v tem delu, namreč, da bo z obsegom in zlasti načinom stikov (za prevoze na stike in z stikov bo sedaj, drugače kot po začasni odredbi, skrbela rejnica, saj sicer obstaja realna bojazen, da stiki ne bi bili izvedeni, kljub temu, da si jih želita tako A. A. kot nasprotna udeleženka) najbolje uresničevana korist A. A. (141. člen DZ). Sodišče prve stopnje je glede obsega stikov pravilno sledilo predvsem izraženemu mnenju A. A. 10. Pritožbeno sodišče v zaključku povzema, da v pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva ter pravilno uporabilo določila materialnega prava. Prav tako ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).