Jedro

Nerazumljiv ostaja tudi pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja pravdnih strank. Kot izhaja iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 5.3.1999 je tožena stranka navedeni dokaz predlagala v potrditev zatrjevanih dejstev, da je bil tožeči stranki razpis nemškega partnerja, na katerem je konkurirala tožena stranka in da kasnejše spremembe cen ne bodo mogoče, zaradi česar je tožeča stranka izdelala predračun št. 3/95 z dne 27.1.1995. Ker navedena dejstva med strankama niso bila sporna, izvedba dokaznega postopka v tej smeri ni bila potrebna (primerjaj 1. odstavek 221. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala "vse pritožbene razloge" ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da je šlo pri dobavi računalniške opreme za razpis nemškega partnerja (HWK) s fiksno vsoto denarja. Za dobavo računalniške opreme se je dogovorila s tožečo stranko. Slednja je pri podjetju PCX d.o.o. Ljubljana naročila izdelavo predračuna, na podlagi katerega sta se direktorja obeh pravdnih strank dogovorila za opremo, ki bo dobavljena. Predračun je vseboval različne variante, zato na njem ni navedene celotne vrednosti. Merodajen je bil torej predračun PCX - a, ne pa predračun tožene stranke z dne 27.1.1995, ki ga je tožena stranka izstavila šele po izstavitvi računa. Tožena stranka je od nemškega partnerja prejela plačano le tisto, kar je bilo izbrano na podlagi predračuna PCX. Za razjasnitev okoliščin bi sodišče zato moralo zaslišati direktorja obeh pravdnih strank. Sicer pa je tožena stranka v svoji dokumentaciji našla dobavnico št. 31/95, ki pa ni podpisana. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka za dobavo in montažo strojne in računalniške opreme konkurirala na razpisu nemškega naročnika. Tožena stranka pa v teku prvostopnega postopka ni pojasnila, v kakšni zvezi naj bi bil predračun PCX - a (ki ga je pri slednjem po njenih lastnih trditvah naročila tožeča stranka) z vtoževano terjatvijo. V pritožbi celo navaja, da je ta predračun vseboval različne variante in zato na njem ni navedene celotne vrednosti opreme. Tudi v pritožbi ostaja nepojasnjeno stališče tožene stranke, da je bil merodajen predračun PCX - a in ne predračun tožene stranke z dne 27.1.1995. Ali so bile cene naročene in dobavljene računalniške opreme po predračunu PCX - a nižje od naknadno z računom tožeče stranke št. 31/95 z dne 25.1.1995 zaračunanih, tožena stranka ne pove. Same pritožbene trditve tožene stranke o predračunu družbe PCX d.o.o. Ljubljana so kontradiktorne. Po eni strani namreč navaja, da ni vseboval celotne vrednosti opreme, po drugi strani, da je bil merodajen le predračun navedene družbe. Če celotna vrednost naročene opreme ni bila zajeta v navedenem predračunu, se tožena stranka nanj pač ne more utemeljeno sklicevati. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je odločilno vprašanje, ali je tožena stranka naročila in prejela opremo, ki je bila zaračunana z vtoževanim računom in ali je tožeča stranka to opremo zaračunala skladno z dogovorjeno ceno. Glede na to, da je pretežni del vtoževanega računa tožena stranka že plačala, dobava in cena opreme očitno med strankama ni bila sporna, kot tudi ne dejstvo, da je tožena stranka naknadno naročila in prejela še del računalniške opreme, katerega plačilo zahteva v tem postopku tožeča stranka. Tudi prejem dodatno naročene opreme v teku prvostopnega postopka med pravdnima strankama ni bil sporen (tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 10.5.1999 celo potrdila njen prejem). Pritožbena trditev, da dobavnica št. 31/95 ni podpisana, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je skladno s 1. odstavkom 496. a člena ZPP pritožbeno sodišče ni presojalo. Tožena stranka niti ne trdi, da je bila navedena oprema že zajeta v predračunu, niti ne ugovarja ceni posameznega naknadno dobavljenega artikla. Zgolj dejstvo, da je bil ves postopek opremljanja Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole v Mariboru, za katerega je pri nemškem naročniku konkurirala tožena stranka, vezan na fiksno ceno, na razmerje med pravdnima strankama glede dodatno naročene in dobavljene opreme ne more biti relevantno. Nerazumljiv ostaja tudi pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja pravdnih strank. Kot izhaja iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 5.3.1999 je tožena stranka navedeni dokaz predlagala v potrditev zatrjevanih dejstev, da je bil tožeči stranki razpis nemškega partnerja, na katerem je konkurirala tožena stranka in da kasnejše spremembe cen ne bodo mogoče, zaradi česar je tožeča stranka izdelala predračun št. 3/95 z dne 27.1.1995. Ker navedena dejstva med strankama niso bila sporna, izvedba dokaznega postopka v tej smeri ni bila potrebna (primerjaj 1. odstavek 221. člena ZPP). Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, upoštevaje trditveno in dokazno podlago spora pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo ob reševanju pritožbe uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Uradni list RS št. 26/99).