Jedro

Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremeni tako, da se znesek 366,63 EUR nadomesti z zneskom 339,24 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96241/2009 z dne 10. 7. 2009 v prvem, drugem in tretjem odstavku izreka ter toženi stranki naložilo v plačilo 366,64 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan postopek v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pri preizkusu izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo za (za dne 3.4. in 9.4.2008) opravljeno delo na objektu S oziroma M po rač. št. 00194/08 G z dne 9. 4. 2008. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti storitev pregleda TV kanala in izdelati poročilo, tožena stranka pa se je zavezala, da ji bo za to plačala (619. člen OZ). Tako je zaključilo po tem, ko je ugotovilo, da je tožena stranka aprila 2008 ustno (telefonično) naročila tožeči stranki pregled TV kanala in izdajo poročila. Z navedbami, da tožena stranka tožeči stranki ni naročila pregleda TV kanala, temveč je od nje zahtevala le ustrezno poročilo oziroma pojasnila v zvezi z deli, ki jih je tožeča stranka opravila na istem objektu dne 19. 1. 2007 preko Z., d. o. o., pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka leta 2008 tožeči stranki naročila novo delo, t. j. ponoven pregled TV kanala in izdajo poročila, temelji na skrbni oceni vseh izvedenih dokazov (izpovedbe prič in strank ter listine) in ne zgolj na ˝enostranskem zapisu tožeče stranke naročilnica/račun št. 09063˝, kot to napačno navaja pritožba. Dokazna ocena sodišča je popolna in v sodbi tudi skrbno obrazložena.

8. Za veljavnost podjemne pogodbe se ne zahteva pisna oblika (prvi odstavek 54. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki podala ustno naročilo, zato je pritožbeno opozarjanje na odsotnost pisnega naročila brez pomena. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe res zapisalo, da je ˝naročilo št. 09063˝ podpisano, ne pa tudi, da bi bilo podpisano s strani tožene stranke. Navedena listina je dejansko podpisana s strani monterja, kar potrjuje, da so bila dela opravljena, zato je pritožbeni očitek protispisnosti neutemeljen. Sodbe v zvezi s tem (na čigav podpis meri sodišče) sicer ni mogoče preizkusiti, kar pa za odločitev v zadevi ni odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve (da je tožena stranka leta 2008 podala novo, samostojno naročilo in ne le ugovor nekvalitetno opravljenega dela iz leta 2007) utemeljilo z razlogi, ki so vsebinsko pravilni in jih je mogoče preizkusiti. Odločitev sodišča temelji na ugotovljeni vsebini dogovora med pravdnima strankama ter ugotovitvi, da je tožeča stranka leta 2007 dela opravljala za naročnika Z., d. o. o., in ne za toženo stranko. Sodišče je ugotovilo, da so bila dela za Z., d. o. o., končana leta 2007, da je tožeča stranka za opravljeno delo prejela plačilo in da Z., d. o. o., pravilnosti izvedenih del ni ugovarjala.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predmetno storitev za toženo stranko naročila pri njej zaposlena L.Š. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbeno navedbo, da L.Š. za oddajo takšnega naročila ni bila pooblaščena. Zaposlena kot vodja področja upravljanja je bila L.Š. pooblaščena za sklepanje pravnih poslov v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem objekta, katerega upravnik je tožena stranka (80. člen OZ). Sklenitev spornega posla zagotovo sodi v redno poslovanje tožene stranke kakor tudi v delovno področje L.Š., česar tožena stranka ne zanika. Vse te okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila L.Š. na podlagi same zaposlitve pooblaščena za oddajo naročila, ki ga pritožba s pavšalnimi navedbami ne more izpodbiti.

10. Navedbe tožene stranke, da je bilo sporno naročilo izvedeno na ime in v breme etažnih lastnikov in da zato ni podana njena pasivna legitimacija, so pritožbena novota, ki po prvem odstavku 337. člena ZPP ni dopustna.

11. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je bilo poročilo tožeče stranke z dne 7. 5. 2008 nepopolno in vsebinsko napačno, saj je tožeča stranka v njem napačno navedla ugotovljeno netesnost, pri čemer niti ni navedla, na kateri vertikali in na kateri višini naj bi šlo za netesnost. Sodišče prve stopnje je takšne navedbe tožene stranke pravilno obravnavalo kot ugovor nepravilne izpolnitve (izpolnitev z napako). Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo (prvi odstavek 637. člena OZ). Po prvem odstavku 633. člena OZ je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo. Tudi iz dopisov, na katere se sklicuje pritožba, ta okoliščina ne izhaja. Ker tožena stranka z ugovorom nepravilne izpolnitve ni uspela, je dolžna, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, tožeči stranki opravljeno delo plačati.

12. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki napada odločitev o pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki za pristop na narok dne 12. 1. 2012 in dne 22. 11. 2011 (relacija Krško – Ljubljana – Krško) priznalo kilometrino v višini 205,00 EUR (z vštetim DDV) (3). Pritožbeno sodišče, ki pazi na pravilno uporabo materialnega prava tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja, da tožeča stranka do kilometrine v tolikšni višini ni upravičena. Glede na uradno objavljene zneske povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (drugi odstavek 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (4)) znaša kilometrina za pristop na oba naroka skupaj 148 EUR (400 km). Tožeča stranka je tako upravičena do povračila stroškov v višini 339,24 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in sodbo ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člen ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspela le v minimalnem delu in to le glede odločitve o pravdnih stroških. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(2) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/2007).

(3) Čeprav sodišče v sodbi ni opredelilo višine priznanih potnih stroškov, je to glede na siceršnje razloge (višina ostalih priznanih stroškov ter skupna višina vseh priznanih stroškov) mogoče preizkusiti.

(4) Ur. l. RS, št. 15/2003.