Jedro

Pri odločanju o dedovanju zaščitene kmetije je treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča z dne 3.11.1994, s katero je razveljavljen Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za dedovanje na podlagi zakona ter za prevzemnika zaščitene kmetije določilo zapustničinega moža M.K. Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožuje oporočni dedič in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da je bila zapustničina želja, naj kmetijo prevzame njen pranečak A. P. To bi bila tudi najbolj naravna in pravična rešitev, saj bi kmetijo dobil človek, ki bi ji lahko spet vrnil prvotni lesk in moč. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS št. 26/93 in 1/86 - v nadaljevanju ZDK) je imel namen ohraniti stare kmetije.

Tega namena pa z dodelitvijo kmetije zapustničinemu možu ne bi mogli zagotoviti. Na kmetijo se je namreč priženil že 50 let star in je imel lepo življenje, saj je stalno hodil po gostilnah, doma pa je ženo zmerjal in pretepal. Vse je počel le iz koristoljubja, ne pa zato, da bi se kmetija razvijala. Kmetija danes tudi ne izpolnjuje več pogojev zaščitenosti, kar bi lahko potrdili nepristranski izvedenci. Oporočni dedič je vsa burna povojna leta držal kmetijo pokonci, saj je dal ves svoj prislužen denar za davke in razne pristojbine. Zapuščinska obravnava ga je povsem potrla, saj vsak dan spoznava, da njegovo delo ni nič vredno. Zato se sedaj bori, da bi kmetijo dobil njegov vnuk, ki je naravni naslednik kmetije "K.".

Sodišče bi moralo ugotoviti, kakšne obveznosti bo imel prevzemnik kmetije do ostalih dedičev. V današnjih časih deflacije je namreč vprašljivo, ali bo kmetija zmogla izplačati dediče, ali pa se bo prevzemnik premislil in kmetijo odklonil. Prav to bi pokazala cenitev kmetije in ugotovitev višine terjatev.

Z izpodbijanim sklepom določen prevzemnik kmetije M.K. je odgovoril na pritožbo, pri čemer zanika njene trditve in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo z dne 3.11.1994 (Št. U-I-57/92-33), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 76/94, razveljavilo ZDK, pri čemer je razveljavitev določb 4., 5. in 6. odst. 3. člena ter 6., 7., 8. in 10. člena začela učinkovati naslednji dan po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (torej 10.12.1994), razveljavitev ostalih določb pa po preteku enega leta po objavi. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o ustavnem sodišču - Uradni list RS št. 15/94). To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 10. člena ZDK, ki določa, da kmetijska zemljišča dedujejo na podlagi zakona dediči po splošnih predpisih o dedovanju, če izpolnjujejo pogoje po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Ker torej ta omejitev ne velja več, je izpodbijani sklep, ki oporočnemu dediču prof. A.P. onemogoča dedovanje zato, ker ne izpolnjuje pogojev za dedovanje po ZDK, nezakonit. Glede na to, da mora pritožbeno sodišče paziti na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. člena ZPP), v katerem bo uporabilo splošne predpise o dedovanju.