26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Špeha iz Šmartnega ob Paki, ki ga zastopa Milan Vajda, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Pravilnika o notranjem redu na železnici (Uradni list RS, št. 98/01) ter šeste alineje prvega odstavka 19. člena, pete alineje prvega odstavka 39. člena in pete alineje prvega odstavka 45. člena Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 53/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da 6. člen Pravilnika o notranjem redu na železnici (v nadaljevanju Pravilnik I) in šesta alineja prvega odstavka 19. člena, peta alineja prvega odstavka 39. člena in peta alineja prvega odstavka 45. člena Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč (v nadaljevanju Pravilnik II) kršijo 14., 21., 22. in 25. člen Ustave. Pobudnik meni, da je omejevanje časa odprtosti čakalnice protiustavno in nezakonito ter krši drugi odstavek 3. člena Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d. d. (Uradni list RS, št. 26/03 in nasl. − ZPPJPSZ), določbe 2.a, 2.b in 2.d člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 in nasl. – v nadaljevanju ZZelP) in določbe 3., 5. in 8. člena Uredbe o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu (Uradni list RS, št. 12/01 – v nadaljevanju Uredba). Meni, da mora biti storitev čakalnice kot del javne službe na voljo posameznikom ob kateremkoli času (24 ur dnevno) ali vsaj v času prihodov in odhodov vlakov. Izpodbijani predpisi bi morali natančno določati čas odprtosti čakalnic, tako da bi bilo onemogočeno samovoljno določanje urnika s strani železniških postaj in da bi bilo potnikom omogočeno, da varno počakajo na vlak. Pobudnik navaja, da je invalid in da sta mu s takšno ureditvijo kršeni njegova "pravica do zdravja" in "pravica do življenja". Pobudi je priložil kopijo vozovnice za notranji promet in potrdilo o ceni vozovnice za mednarodni promet. Z dopolnitvijo pobude je pobudnik vložil sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 324/98, s katero je bil obsojen za storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in pritožbo zoper navedeno sodbo.

2.Ministrstvo za promet navaja, da so vse storitve, ki jih ponuja prevoznik potnikom, dostopne pod enakimi pogoji. Prav tako so vsi prostori, ki so namenjeni zadrževanju potnikov na železniškem območju, dostopni vsem potnikom pod enakimi pogoji, zato naj izpodbijane določbe ne bi bile v neskladju z Ustavo. Navaja še, da se načelo stalnosti, ki ga določa 2.b člen ZZelP, nanaša neposredno samo na prevoz potnikov, ne pa tudi na postranske storitve, kot je zadrževanje potnikov v čakalnicah. Po mnenju Ministrstva za promet je treba v tem pomenu razumeti tudi četrti odstavek 3. člena in 8. člen Uredbe. Noben predpis naj ne bi prepovedoval zapiranja čakalnic ob določeni uri. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika I je tudi določeno, da upravljavec javne železniške infrastrukture določi čas, v katerem sta dovoljena dostop na železniško območje in gibanje po njem. Upravljavec je navedeno možnost izkoristil in v postajnih poslovnih redih določil čas odprtosti čakalnice.

B.

3.Oba izpodbijana pravilnika sta sprejeta na podlagi Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00 in nasl. – v nadaljevanju ZVZP), ki določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet (1. člen). Izpodbijane določbe Pravilnika II določajo, kateri elementi morajo biti v čakalnicah glede na kategorijo železniške postaje. Poleg drugih elementov (informacije o voznem redu, sedeži, informacije o času) mora biti na vidnem mestu naveden čas odprtosti čakalnice.[1] Prvi odstavek 6. člena Pravilnika I[2] pa določa mesto, kjer je na železniškem območju dovoljeno zadrževanje potnikov.

4.Iz pobudnikovih trditev izhaja, da izpodbijanim določbam smiselno očita predvsem neskladnost z zakonskimi določbami in s tem kršitev drugega odstavka 120. člena Ustave. Izpodbijane določbe naj bi v nasprotju z zakoni omogočale, da je čakalnica na železniški postaji zaprta v času prihodov in odhodov vlakov. Ta očitek pobudnika ne drži. Pogoji za varen železniški promet, ki so urejeni v ZVZP, se nanašajo med drugim tudi na proge ter zaščito prog in železniških vozil. Člen 4 ZVZP določa, da so sestavni deli proge tudi stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa. V prvem odstavku 18. člena ZVZP je določeno, da morajo biti prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov. V šestem odstavku 18. člena ZVZP je določeno, da morajo prometna mesta (postaje)[3] imeti prostore, naprave in opremo, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa in so v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Podrobnejša opremljenost prometnih mest je urejena v Pravilniku II, ki natančno določa opremljenost železniških postaj in postajališč, s katero se potnikom in drugim osebam omogočita enak, samostojen in varen dostop do vlakov in z njih ter gibanje po železniški postaji. Prvi odstavek 81. člena ZVZP določa, da sta dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniškem območju[4] in gibanje na njem dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Prvi odstavek 82. člena ZVZP določa, da morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu, v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Pravilnik I podrobneje ureja notranji red na železniškem območju in vlakih, po katerem se morajo ravnati potniki in druge osebe z namenom zagotovitve varnosti v železniškem prometu. Člen 3 Pravilnika I določa, da sta dostop na železniško področje in gibanje po njem dovoljena samo na tistih mestih, ki so zato določena, in sicer v času, ki ga je določi pooblaščeni upravljavec javne železniške infrastrukture.

5.Ker ZVZP določa, da morajo prometna mesta (postaje) imeti prostore, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa (zagotavljajo varnost potnikov), je nedvomno, da morajo biti prostori namenjeni zadrževanju potnikov (čakalnice, peroni in drugi zanje namenjeni prostori – 6. člen Pravilnika I) dostopni potnikom v času izvajanja potniškega prometa. Mesta za zadrževanje potnikov so določena zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in varnosti potnikov, zato je nedvomno, da se potniki morajo in smejo na teh mestih nahajati in jih uporabljati ves čas, ko v skladu z voznim redom poteka potniški železniški promet. Iz navedenega izhaja, da pooblaščeni upravljavec javne železniške infrastrukture na podlagi 3. člena Pravilnika I čas dostopa potnikov na železniško območje in gibanje po njem določi glede na čas izvajanja potniškega železniškega prometa. Ker je znotraj železniškega območja med drugimi prostori tudi čakalnica tisti prostor, ki je zaradi zagotavljanja varnosti potnikov namenjen zadrževanju potnikov, mora biti odprta, v času ko na podlagi voznega reda poteka potniški železniški promet.

6.Glede na navedeno so očitki pobudnika, da mora biti čakalnica na železniški postaji ne glede na dejanske potrebe potniškega železniškega prometa odprta 24 ur dnevno, očitno neutemeljeni. Pooblaščeni upravljavec javne železniške infrastrukture lahko časovno omeji dostop do čakalnice v skladu z veljavnimi predpisi v času, ko potniški železniški promet ne poteka. V skladu z veljavnimi predpisi mora biti čakalnica zaradi varnosti potnikov dostopna potnikom ves čas, ko v skladu z voznim redom poteka potniški železniški promet in ne nepretrgoma, kot zmotno meni pobudnik. Pobudnik tudi zmotno razume pomen izpodbijanih določb. Izpodbijane določbe ne urejajo odpiralnega časa čakalnic. Izpodbijani prvi odstavek 6. člena Pravilnika I določa mesto, kjer se morajo na železniškem območju zadrževati potniki brez morebitnih časovnih omejitev. Izpodbijane določbe Pravilnika II določajo, da morajo biti potniki v čakalnici obveščeni o času njene odprtosti. Zato so navedbe pobudnika, da izpodbijane določbe omogočajo zaprtost čakalnice v času prihodov in odhodov vlakov, očitno neutemeljene.

7.Iz odgovora Ministrstva za promet izhaja, da pooblaščeni upravljavec javne železniške infrastrukture (Holding Slovenske železnice) na podlagi 3. člena Pravilnika I določa čas odprtosti čakalnic v postajnih poslovnih redih. Pooblaščeni upravljavec javne infrastrukture mora čas odprtosti čakalnice določiti v skladu z veljavnimi predpisi glede na čas izvajanja potniškega železniškega prometa. Ustavno sodišče v skladu s peto alinejo 160. člena Ustave v postopku ustavnosodne presoje odloča o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. V okviru presoje predpisa ne more ocenjevati pravilnosti in zakonitosti ravnanja pooblaščenega upravljavca železniške infrastrukture pri izvajanju predpisov. Ustavno sodišče se zato v obravnavani zadevi ni spuščalo v presojo trditev pobudnika, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje Holdinga Slovenske železnice.

8.Ker pobudnik ne navaja, v čem naj bi bila ureditev v 6. členu Pravilnika I in ureditev v šesti alineji prvega odstavka 19. člena, peti alineji prvega odstavka 39. člena in peti alineji prvega odstavka 45. člena Pravilnika II v neskladju s členi 14, 21, 22 in 25 Ustave, Ustavno sodišče pobude glede teh očitkov ni moglo preizkusiti. Prav tako Ustavno sodišče tudi ne more preizkusiti pavšalnih navedb pobudnika o neskladnosti izpodbijanih določb z ZZelP in ZPPJPSZ. Ustavno sodišče tudi ne more presojati skladnosti izpodbijanih določb z Uredbo, saj ne presoja medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov.

9.Ker je pobuda za oceno ustavnosti 6. člena Pravilnika I ter šeste alineje prvega odstavka 19. člena, pete alineje prvega odstavka 39. člena in pete alineje prvega odstavka 45. člena Pravilnika II očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opombe

[1]Prvi odstavek 19. člena Pravilnika II določa: "Na železniški postaji mora biti v območju postajne dvorane predvidena vsaj ena čakalnica, ki je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem in je ustrezno opremljena tudi za dostop funkcionalno oviranih oseb. Čakalnica mora biti, razen v izjemnih primerih, ko to ni mogoče, urejena kot zaprt prostor, ki je dostopen skozi avtomatska drsna vrata. V njej morajo biti naslednji elementi: informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na papirju ali na ekranu; informacije o času; sedeži, ki morajo imeti naslone za roke; telefon za funkcionalno ovirane osebe; izložba z informacijskim materialom; na vidnem mestu mora biti naveden čas odprtosti čakalnice."

[2]Prvi odstavek 39. člena Pravilnika II določa: "Na železniški postaji mora biti v območju postajne dvorane predvidena čakalnica, ki je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem. Čakalnica mora vsebovati naslednje elemente: informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na papirju ali na ekranu; informacije o času; sedeži; izložba z informacijskim materialom; na vidnem mestu mora biti naveden čas odprtosti čakalnice."

[3]Prvi odstavek 45. člena Pravilnika II določa: "Na železniški postaji mora biti predvidena čakalnica, ki je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem. v njej se morajo nahajati naslednji elementi: informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na papirju ali na ekranu; informacije o času; sedeži; izložba z informacijskim materialom; na vidnem mestu mora biti naveden čas odprtosti čakalnice."

[4]Prvi odstavek 6. člena Pravilnika I določa: "Potnikom je dovoljeno zadrževanje v čakalnicah, na peronih in v drugih, zanje namenjenih prostorih."

[5]Postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago (točka 22 prvega odstavka 2. člen ZVZP).

[6]Železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana z prevozom potnikov in blaga (točka 9 prvega odstavka 2. člena ZVZP).