Jedro

Zgolj z navajanjem negativnih posledic inšpekcijskega ukrepa, katerega čimprejšnja izvršitev je v javnem interesu, tožnik ni izkazal pogojev, ki jih za izdajo začasne odredbe določa 2. odstavek 32. člena ZUS-1.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 1.8.2007 vložil revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 491/2006-9 z dne 28.6.2007. Istočasno je vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 84. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US). Z navedeno sodbo je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.1.2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana z dne 23.9.2005, s katero je bil tožniku odrejen inšpekcijski ukrep odstranitve objektov na parcelah št... k.o. ... in vzpostavitve v prejšnje stanje na stroške tožnika.

V zahtevi za izdajo začasne odredbe revident predlaga, da Vrhovno sodišče RS v skladu z 2. odstavkom 84. člena ZUS-1 izda začasno odredbo, s katero naj se do izdaje revizijske sodbe odloži izvršitev navedene inšpekcijske odločbe. V zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da je obrtnik - cvetličar in da v objektu - lopi, ki je predmet spornega inšpekcijskega ukrepa, opravlja svojo obrtno dejavnost, to je prodajo, ki je izredno pomemben del njegove dejavnosti. Če prodaje ni, je eksistenčno ogrožen.

Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 84. člena ZUS-1 lahko revident predlaga revizijskemu sodišču izdajo začasne odredbe, s katero se lahko do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1 odloži izvršitev pravnomočne sodbe. To pomeni, da po navedeni določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev pravnomočne sodbe, če bi se z njeno izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter nasprotnih strank.

V obravnavanem primeru revizijsko sodišče ni imelo podlage za presojo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe iz navedene določbe ZUS-1. V zahtevi za izdajo začasne odredbe tožnik navaja negativne posledice, ki mu bodo nastale z izvršitvijo sporne odločbe, vendar teh ne konkretizira in za svoje navedbe ne predloži nobenih dokazov. Zgolj z navajanjem negativnih posledic inšpekcijskega ukrepa, katerega čimprejšnja izvršitev je v javnem interesu, pa po presoji revizijskega sodišča tožnik ni izkazal pogojev, ki jih za izdajo začasne odredbe določa 2. odstavek 32. člena ZUS-1. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije z uporabo 92. člena in 2. odstavka 84. člena ZUS-1 zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.