Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi opravičilo je, poleg opravičljivega razloga, pogoj za preložitev naroka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 176409/2013 z dne 8.11.2013 vzdržalo v veljavi za znesek 8.875,79 EUR z obrestmi in za izvršilne stroške z obrestmi. (II. in III. točka izreka). V ostalem delu je sklep o izvršbi zaradi večih zaporednih plačil razveljavljen in postopek zaradi umika tožbe ustavljen (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 421,50 EUR (IV. točka izreka).
2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Potrjuje, da je bil toženec z narokom seznanjen, vendar se ga ni mogel udeležiti, ker je zaradi zapletov ob porodu partnerke in partnerkine hospitalizacije moral ostati doma in varovati otroka. V paniki sodišča o svoji zadržanosti res ni obvestil, kar pa ni odločilno. Zatrjuje, da obveznosti tekoče odplačuje; tudi po naroku. Tekoče mesečno plačevanje izhaja iz listinskih dokazov, potrdil pa bi ga tudi toženec, če bi bil zaslišan. Na osnovi teh dokazov bi moralo biti odločeno, da je tožeča stranka dolžna tožencu omogočiti obročno plačevanje obveznosti. Tudi po izdaji sodbe tožeča stranka ne bo mogla priti do takojšnjega plačila. Toženec namreč ni sposoben plačevati več, kot tožeči stranki sedaj dokaj redno plačuje. Toženec ne zanika in ne beži od obveznosti, vendar bi bilo primerno in pravično, da sem mu omogoči obročno plačilo obveznosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izvedbo dokaza s svojim zaslišanjem je toženec onemogočil. Kljub pravilnemu vabljenju in opozorilu na pravne posledice odsotnosti, se na vabilo na zaslišanje ni odzval. Ker svoje odsotnosti tudi napovedal oziroma opravičil ni, sodišče možnosti, da bi presodilo utemeljenost razlogov, ki so ga zadržali doma, ni imelo. Tudi opravičilo je, poleg opravičljivega razloga, pogoj za preložitev naroka (115. čl. ZPP). Ker dokaza z zaslišanjem toženca ni bilo mogoče izvesti, se sodba lahko opira le na ostale – listinske dokaze.
5. Trditev tožene stranke o dogovorjenem obročnem plačilu terjatve po 200,00 EUR mesečno, kar tožena stranka označuje kot dogovor o obročnem plačilu terjatve, tožeča pa kot z njene strani podano soglasje za obročno plačilo terjatve, je nesporna. Obe pravdni stranki navajata, da je bilo obročno plačilo dogovorjeno za primer rednega mesečnega plačevanja. Ugotovitvi, da plačila mesečnih obrokov niso bila redna, pritožnik ne ugovarja. Ker je tožeča stranka odlog plačila odobrila le za primer rednega mesečnega plačevanja terjatve, toženčevemu ugovoru nezapadle terjatve ni bilo mogoče ugoditi. Z ugovorom, da takojšnjega plačila terjatve ne zmore, tožena stranka obročnega plačila ne more doseči. 6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.