Jedro

Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu citiranim sklepom o davčni izvršbi je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 18. 8. 2015: glavnica 7.763,51 €, zamudne obresti 3.143,45 €, stroški sklepa 25,00 € oziroma skupaj 10.931,96 € z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dne 19. 8. 2015 do vključno dneva plačila. Izplačevalcu A. d.o.o. se naloži, da izvrši sklep o davčni izvršbi z rubežem denarnih prejemkov dolžnika. Rubež se nanaša tudi na povečanje denarnega prejemka, do katerega pride po vročitvi sklepa. Davčna izvršba se opravi z rubežem največ do višine 2/3 dolžniku pripadajočih denarnih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke, če le ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Delodajalec oziroma izplačevalec zarubljene denarne zneske prenese na v odločbi naveden račun.

2. Izvršilni naslovi so obračuni za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja – REK-1 za obdobje od septembra 2010 do decembra 2010 in iz naslova prispevkov za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kot so natančno navedeni v 4. točki izreka prvostopnega sklepa. Delodajalcu oziroma izplačevalcu se prepoveduje izplačati zarubljeni del denarnih prejemkov dolžniku.

3. Iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da tožnik ni poravnal obveznosti, navedenih v izreku prvostopnega sklepa, zato je davčni organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začel davčno izvršbo. Izvršba je bila izvedena na podlagi izvršilnega naslova v skladu s prvim odstavkom 145. člena ZDavP-2. Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, pa se v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZDavP-2 plačajo zamudne obresti.

4. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Glede pritožbenih navedb drugostopni organ pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti dne 8. 7. 2011 začelo postopek osebnega stečaja nad tožnikom, dne 1. 3. 2012 pa je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti. Dne 10. 3. 2015 je navedeno sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika in da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 8. 7. 2011. Drugostopni organ pojasnjuje, da je trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je treba uporabiti, trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti, ki je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, in ne trenutek začetka postopka osebnega stečaja ali trenutek objave oklica o začetku postopka odpusta obveznosti in zavrača nasprotne pritožbene navedbe kot neutemeljene. Sklep o odpustu obveznosti je bil izdan dne 10. 3. 2015, torej po uveljavitvi novele ZFPPIPP-E. Sicer pa se s to novelo drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP s spremembo ZFPPIPP-E v prvem stavku vsebinsko ni spremenil, le v drugem stavku so določene terjatve, na katere odpust obveznosti tudi ne učinkuje.

5. V tem postopku se ne terjajo globe izrečene v postopku o prekršku, kot to navaja tožnik, temveč se terjajo le obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zaposlene za obdobje od septembra 2010 do decembra 2010 kot tudi za zasebnike za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011, torej se terjajo le obveznosti, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka in zato spadajo v skupino prednostnih terjatev v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP. Razen tega iz vsebine sklepa o odpustu obveznosti nedvomno izhaja, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve, saj učinkuje le za navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 8. 7. 2011, kar pa terjane obveznosti niso.

6. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da so obveznosti, ki so predmet izterjave po izpodbijanem sklepu o izvršbi, prešle med tiste, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, šele s spremembo ZFPPIPP-E, ki je stopila v veljavo 15. 6. 2013. Oklic o začetku odpusta obveznosti pa je sodišče v tožnikovem primeru izdalo dne 1. 3. 2012 in takrat se je tudi začel postopek odpusta obveznosti. V tistem času pa določilo 408. člena ZFPPIPP-E glede neučinkovanja odpusta obveznosti na prispevke in globo, ki so predmet davčne izvršbe v tem postopku, še ni stopilo v veljavo. Tožeča stranka se sklicuje na ustavne določbe o prepovedi retroaktivne veljave zakonov, razen v izjemnih primerih. Glede na to meni, da predmetna določba v obravnavani zadevi ne bi smela biti uporabljena. Iz tega razloga predlaga, da sodišče izpodbijani akt v celoti odpravi in postopek ustavi, oziroma podrejeno, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Izrecno vztraja pri svojem stališču, da je za uporabo materialne določbe odločilen trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. Tožeča stranka v svojih tožbenih navedbah izhaja iz napačne predpostavke, da gre v predmetni zadevi za izvršilni postopek za izterjavo terjatev, za katere je bilo šele z novelo ZFPPIPP-E, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 47/2013, ki je v veljavi od 15. 6. 2013, določeno, da odpust obveznosti na njih ne učinkuje. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ, v obravnavani zadevi ne gre za plačilo globe, ampak za plačilo prispevkov za socialno varnost za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja za obdobje od septembra 2010 do decembra 2010 in prispevkov za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, na tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta že od začetka uporabe tega zakona, dne 1. 10. 2008 določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona in za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

11. Člen 408 sicer v verziji ZFPPIPP-E kot obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, dodaja terjatve naštete v točkah 1. do 4., ki niso predmet obravnavane zadeve, ostaja pa nespremenjen v delu, da odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena (tem pa dodaja še terjatve iz naslova preživnine in odškodnine, ki niso predmet tega postopka). Iz tega sledi, da je treba kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.

12. Po obrazloženem so tožbene navedbe, ki se ukvarjajo s spremembo 408. člena ZFPPIPP-E, objavljeno v Uradnem listu RS št. 47/2013, neupoštevne. Z ZFPPIPP-E so bile v drugi odstavek 408. člena tega zakona, kot obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, dodane še določene terjatve iz naslova denarnih kazni, odvzema oziroma vrnitve premoženjske koristi in povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, ter terjatve iz naslova plačila globe oziroma odvzema premoženjske koristi, pridobljene v prekršku. Kot je bilo zgoraj ugotovljeno, v obravnavani zadevi, ne gre za plačilo tovrstnih obveznosti, zato sprememba ZFPPIPP-E na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Glede terjatev, ki so predmet obravnavane zadeve, je določilo, da na njih odpust obveznosti ne učinkuje, v veljavi že od uveljavitve zakona.

13. Po obrazloženem so vse tožbene navedbe, ki se ukvarjajo s prepovedjo retroaktivnosti neutemeljene, saj po obrazloženem v predmetni zadevi ne gre za retroaktivno uporabo zakona.

14. Glede na navedeno je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

15. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.