13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 587/2000 z dne 7. 6. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 340/2000 z dne 16. 5. 2000 in s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 356/94 z dne 2. 2. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1442/98 z dne 19. 10. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 356/94 z dne 2. 4. 1998 se zavrže.

O B R A Z L O Ž I T E V

A.

V pravdnem postopku je pritožnik (tedaj tožnik) zahteval razveljavitev sodne poravnave, sklenjene dne 30. 10. 1991 pri takratnem Temeljnem sodišču v Mariboru. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njegov tožbeni zahtevek. Pritožnik je zoper tako sodbo vložil pritožbo, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil tudi revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo, saj je ugotovilo, da je pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sodne poravnave premoženjskopravni zahtevek, vendar ne zahtevek, katerega predmet je denarni znesek. Zato bi pritožnik moral v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni storil.

Pritožnik se je pritožil tudi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo.

Nato je pritožnik zoper sklep sodišča druge stopnje vložil še revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Pritožnik je dne 17. 8. 2001 na Ustavno sodišče vložil "pritožbo zaradi kršitve Ustave s strani slovenskih sodišč". Iz vsebine njegove vloge smiselno izhaja, da vlaga ustavno pritožbo zoper vse v izreku navedene sodne odločbe. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 125. člena Ustave. Pritožnik v ustavni pritožbi obširno opisuje dejansko stanje in navaja kršitve materialnega in procesnega prava, ki naj bi jih v tem postopku zagrešila sodišča. Po mnenju pritožnika izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča krši zakon in Ustavo, ker postavlja interna pravna mnenja sodišča nad zakon.

B.

Predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča je le procesna odločitev o dopustnosti revizije, zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe zoper ta sklep omejiti le na ta vidik.

Argumentov ustavne pritožbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku s sodbo sodišča druge stopnje, v postopku presoje ustavne pritožbe zoper izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča zato ni mogoče upoštevati.

Z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča do kršitve kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine ni moglo priti. Kot je Ustavno sodišče že večkrat povedalo, ni bila v neskladju z Ustavo določba 382. člena takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77), po kateri je bila v premoženjskopravnih sporih pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo omejena. Ker je v obravnavanem primeru šlo za premoženjski spor, v katerem se tožbeni zahtevek ni nanašal na denarni znesek, je bila ta pravica odvisna od višine napovedane vrednosti spornega predmeta (tretji odstavek 382. člena ZPP77). Pritožnik bi torej moral v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni storil. Iz tega razloga je bila revizija kot nedovoljena zavržena. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika s takšno odločitvijo sodišča pa še ne zadošča za utemeljevanje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka tega sklepa).

V skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča, s katero je bilo meritorno odločeno o tožbenem zahtevku, ni dovoljena, ker je prepozna. Kot je razvidno iz sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 587/2000 z dne 7. 6. 2001, je bil sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije izdan dne 2. 2. 2000. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila izpodbijana sodba Višjega sodišča pritožniku oziroma njegovemu pooblaščencu vročena že določen čas pred dnem 2. 2. 2000. Ustavna pritožba, vložena dne 17. 8. 2001, je torej očitno vložena po poteku roka 60 dni od vročitve sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1442/98 z dne 19. 10. 1999. Pritožnik si z vložitvijo nedovoljene revizije roka za vložitev ustavne pritožbe ni varoval. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu kot prepozno zavrglo (2. točka izreka tega sklepa).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik