Jedro

Ker je prosilec brez kakršnegakoli dokumenta, poleg tega pa je večkrat „spreminjal“ svoje osebne podatke, mu je utemeljeno omejeno gibanje na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker pa je zaprosil (ponovno) za mednarodno zaščito po tem, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države po ZTuj-1, pa tudi na podlagi druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 6. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce do prenehanja razlogov, vendar najdlje za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 22. 12. 2011 od 19.10 ure do dne 22. 3. 2012 do 19.10 ure.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe glede obstoja obeh razlogov za omejitev gibanja. Poudarja, da tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, poleg tega pa je v svojih izjavah tudi spreminjal svoje osebne podatke, zato obstaja utemeljen dvom v njegovo istovetnost. V Republiki Sloveniji je tožnik že dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je Slovenijo že dvakrat samovoljno zapustil. Če bi bil nastanjen v Azilnem domu, bi ga lahko ponovno brez težav zapustil. Iz tožnikovega ravnanja je tudi razvidno, da je za mednarodno zaščito prosil zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbene navedbe glede razlage odločbe Ustavnega sodišča Up-1116/09 z dne 3. 3. 2011, in ugotovilo, da tožena stranka prostega preudarka ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen.

3. Tožnik v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo navaja, da sodišče prve stopnje v zvezi z „istovetnostjo“ ni upoštevalo več svojih sodb. Glede spreminjanja osebnih podatkov sodišče ni upoštevalo dejanskih okoliščin, in sicer, da je nepismen, neizobražen, komaj polnoleten, prestrašen in ne razume osnovnih elementov naše kulture. Zato ta okoliščina ni zadostna za omejitev gibanja, saj močno posega v temeljne človekove pravice. Opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča Up 423/2011 z dne 15. 9. 2011, po kateri omejitev gibanja ni vezana le na zakonske razloge, zaradi katerih se prosilcu lahko omeji gibanje, ampak tudi na obstoj okoliščin, zaradi katerih je tak ukrep nujno potreben. Navaja, da je enkrat Republiko Slovenijo zapustil pomotoma. V okoliščinah, v kakršnih se je znašel, je razumljiva tudi njegova nagonska reakcija, potem ko je izvedel, da mu bo omejeno gibanje. Sodišče prve stopnje ni zadosti utemeljilo, zakaj zakonitega namena omejitve gibanja ni mogoče uresničiti s kakšnim drugim ukrepom. Želi biti nameščen v odprtem, lahko pa tudi v zaprtem oddelku Azilnega doma v Ljubljani, ne zato, ker bi od tam lahko pobegnil, ampak zato, ker tam živi njegov mladoletni brat, za katerega skrbi po svojih najboljših močeh. Poudarja, da ustavno načelo sorazmernosti in 15. člen Ustave RS določata, da je omejitev gibanja dopustna samo, če je to nujno potrebno zaradi varstva človekovih pravic drugih. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni izkazan. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi sklep tožene stranke.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, po določbi druge alineje pa, če je to potrebno zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, med drugim iz razloga 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, to je, če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države. Po drugem odstavku 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje Azilnega doma oziroma njegove izpostave, ali na zato namenjen objekt Azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva. Po tretjem odstavku 51. člena ZMZ pa omejitev gibanja odredi ministrstvo s sklepom, traja pa lahko do prenehanja razlogov, vendar najdlje tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za en mesec. Skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZUS-1 pa sodišče v primerih, če je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, preveri tudi, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je bilo tožniku zakonito omejeno gibanje na podlagi citiranih določb ZMZ. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta glede na okoliščine obravnavanega primera pravilno navedla, zakaj je tak ukrep potreben, tožena stranka pa pri svojem odločanju tudi ni prekoračila meje prostega preudarka.

8. Na podlagi 75. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1) v zvezi s 43. členom ZMZ tujec dokazuje svojo istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana, in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z osebno izkaznico za tujca ali drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Ugotovitev istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito je za nadaljevanje postopka bistvenega pomena.

9. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik predpisane listine o svoji istovetnosti ni predložil, saj ob prihodu v Republiko Slovenijo ni imel nobenega dokumenta. Glede na to, da je večkrat „spreminjal“ svoje osebne podatke (v Švici), pa je dvom tožene stranke v tožnikovo istovetnost tudi po presoji Vrhovnega sodišča povsem utemeljen. Razlogi za dvom so navedeni tako v izpodbijanem sklepu tožene stranke kot tudi v izpodbijani prvostopenjski sodbi. Po presoji Vrhovnega sodišča je torej razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, podan.

10. Tožnik je pred podajo (ponovne) prošnje v Sloveniji in potem ko je bil seznanjen, da mu bo omejeno gibanje, izjavil, da prošnje v takem primeru (če mu bo omejeno gibanje) ne bo podal. Ko je bil nato predan policiji v nadaljnji postopek po ZTuj-1, pa je v Centru za tujce ponovno izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Na podlagi teh dejstev je pravilen zaključek tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na njegovo nepismenost, neizobraženost in prestrašenost, saj je že iz njegovega (opisanega) ravnanja razvidno, da se očitno zaveda vsaj večine posledic, ki sledijo prošnji za mednarodno zaščito oziroma posledic v primeru umika take prošnje. Tak zaključek izhaja tudi iz njegovega ravnanja v Švici, kjer se je (po lastni izjavi) predstavljal z različnimi osebnimi podatki zato, de ne bi prišlo do ugotovitve, da je že prej zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji.

11. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je bil izrečeni ukrep omejitve gibanja v obravnavanem primeru potreben. Tožnikova istovetnost je, glede na spreminjanje osebnih podatkov, sporna, poleg tega pa je, kljub predhodno vloženim prošnjam za mednarodno zaščito, iz Republike Slovenije že samovoljno odšel. V primeru njegove namestitve na odprti oddelek Azilnega doma se vzbuja upravičen dvom, da bi v Republiki Sloveniji počakal na konec postopka, ne glede na to, da v pritožbi zatrjuje, da je njegov glavni cilj mednarodna zaščita, ker trpi utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.