Jedro

V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče zasliši obsojenca le, če je dosegljiv (drugi odstavek 506. člena ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podane objektivne okoliščine, ki omogočajo zaključek, da je obsojenec nedosegljiv. Po podatkih spisa obsojenec namreč dejansko prebiva v delu Ukrajine, kjer je vojna in znano je, da mednarodna pravna pomoč z vojnimi območji ne deluje. Poleg tega ni mogoče spregledati dejstva, da je obsojenec pooblastilo za zastopanje svojim zagovornikom podpisal v Sloveniji istega dne, kot je bil glede na predloženo zdravniško potrdilo na zdravljenju v bolnišnici v Ukrajini.

Zagovorniki v pritožbi izpostavljajo le vprašanje obsojenčevega sodelovanja v postopku, ne povejo pa konkretizirano, kar je bistveno, zakaj obsojenec ni plačal dolga oškodovancu. Zato je preklic pogojne obsodbe pravilen in zakonit.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov obsojenega A. A. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 97,50 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, ki mu je bila izrečena s sodbo istega sodišča z dne 11. 3. 2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 42662/2015 z dne 10. 10. 2019, ki je postala pravnomočna dne 30. 10. 2019, in mu izreklo v njej določeno kazen eno leto in šest mesecev zapora. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obsojenec dolžan poravnati stroške postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, in sodno takso v višini 65,00 EUR.

2. Zoper sodbo so vložili pritožbo obsojenčevi zagovorniki, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenčevi zagovorniki v pritožbi navajajo, da obsojenec v postopku za preklic pogojne obsodbe ni mogel sodelovati, saj mu vabilo na narok dne 4. 5. 2022 ni bilo pravilno vročeno. Sodišče prve stopnje je obsojencu vabilo vročalo na naslov v Sloveniji, ki je naveden v Centralnem registru prebivalstva (CRP), od koder se je vabilo vrnilo z oznako "ni dvignil", čeprav je bilo seznanjeno, da obsojenec prebiva v tujini, na naslovu [...], Ukrajina. Poleg tega sodišče prve stopnje, čeprav je vedelo, da v postopku preklica pogojne obsodbe obsojenca zagovarjajo odvetniki iz Odvetniške družbe A., slednjih na narok za preklic pogojne obsodbe dne 4. 5. 2022 ni vabilo. S tem, ko obsojenec in njegovi zagovorniki niso bili pravilno vabljeni na narok, jim ni bila dana možnost, da izrazijo svoja stališča v zvezi s posebnim pogojem, s čimer jim je bila odvzeta možnost učinkovitega sodelovanja v postopku in pravica do izjave.

5. V obravnavani zadevi iz podatkov spisa in razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obsojencu vročilo vabilo na narok za preklic pogojne obsodbe dne 3. 11. 2020. Obsojenec je dne 12. 1. 2021 na elektronski naslov sodišča poslal sporočilo, da se opravičuje za izostanek na naroku, in sporočilu priložil slikano vabilo sodišča ter dokument v tujem jeziku. Sodišče je nato razpisalo naroke za dne 6. 10. 2021, dne 24. 11. 2021 in dne 19. 1. 2022. Vabila za te naroke je vročalo med drugim tudi preko pristojnih organov Republike Ukrajine, saj je tedaj slednji dejansko prebival v tej državi. Na narok dne 6. 10. 2021 obsojenec ni pristopil, vabilo zanj ni bilo izkazano. Pooblaščenec oškodovanca je na tem naroku povedal, da oškodovanec od obsojenega do tega dne ni prejel nobenega plačila. Sicer se je v februarju 2021 na oškodovančevega pooblaščenca obrnil odvetnik B. B. iz B. z namenom poplačila in izpolnitve posebnega pogoja s strani obsojenca, vendar pa po tem, ko mu je pooblaščenec oškodovanca sporočil številko svojega fiduciarnega računa, se mu obsojeni ali omenjeni odvetnik ni več oglasil. Na narok dne 24. 11. 2021 obsojenec ni pristopil, vabilo tudi za ta narok ni bilo izkazano. Na tem naroku je pooblaščenec oškodovanca povedal, da se mu obsojenec ni oglasil. Odvetnica C. C. iz B. je dne 18. 1. 2022 sodišču poslala obsojenčevo prošnjo za preložitev razpisanega naroka za dne 19. 1. 2022. V prošnji je navedeno, da je obsojenec od dne 15. 1. 2022 hospitaliziran zaradi poškodbe in se nahaja v bolnišnici v A. v Ukrajini. Na narok dne 19. 1. 2022 obsojenec ni pristopil, pooblaščenec oškodovanca pa je povedal, da se ne njemu ne oškodovancu v času od prejšnjega naroka obsojenec ni oglasil. Na poziv sodišča je obsojenec preko Odvetniške družbe A. iz B. dostavil slikano zdravniško potrdilo v tujem jeziku. Sodišče je ponovno razpisalo narok za dne 4. 5. 2022 in obsojencu vročalo vabilo na naslov v Sloveniji, ki je naveden v Centralnem registru prebivalstva. Na slednji narok obsojeni ni pristopil, vabilo se je vrnilo z oznako "ni dvignil". Pooblaščenec oškodovanca je tudi na tem naroku povedal, da obsojenec posebnega pogoja po pogojni obsodbi ni izpolnil. Sodišče prve stopnje je nato obsojencu preklicalo pogojno obsodbo.

6. V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče zasliši obsojenca le, če je dosegljiv (drugi odstavek 506. člena ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podane objektivne okoliščine, ki omogočajo zaključek, da je obsojenec nedosegljiv. Po podatkih spisa obsojenec namreč dejansko prebiva v Ukrajini, na naslovu A. 23/2, A., Ukrajina, v tem delu Ukrajine pa je vojna in znano je, da mednarodna pravna pomoč z vojnimi območji ne deluje. Poleg tega ni mogoče spregledati dejstva, da je obsojenec pooblastilo za zastopanje svojim zagovornikom podpisal v Sloveniji istega dne, kot je bil glede na predloženo zdravniško potrdilo na zdravljenju v bolnišnici v Ukrajini. Zagovorniki v pritožbi izpostavljajo le vprašanje obsojenčevega sodelovanja v postopku, ne povejo pa konkretizirano, kar je bistveno, zakaj obsojenec ni plačal dolga oškodovancu. Zato je preklic pogojne obsodbe pravilen in zakonit. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevih zagovornikov na podlagi 391. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP moralo paziti po uradni dolžnosti.

8. Obsojenec s pritožbo svojih zagovornikov ni uspel, zato je na podlagi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka sodno takso v znesku 97,50 EUR (tarifne številke 74010 in 7122 Zakona o sodnih taksah, ZST-1).