Jedro

Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik predvsem doseči odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, torej odstranitve izpodbijanega objekta, do časa, ko bo lahko zanj pridobil gradbeno dovoljenje. Vendar pa je to v upravnem sporu mogoče le v omejenem obsegu, za čas trajanja upravnega spora, na podlagi zahteve za izdajo začasne odredbe. Po tem, ko je v upravnem sporu izdana pravnomočna odločba, sodišče za tako odložitev nima več nikakršne zakonske podlage. Tožnik bo zato morebitne razloge za odložitev izvršitve lahko uveljavljal šele v upravnem izvršilnem postopku, če bo do njega prišlo. V tem postopku bo lahko uveljavljal tudi razloge, ki preprečujejo izvršbo, predvsem morebitno legalizacijo obravnavanega objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo tam opisanega prizidka h končni vrstni hiši na naslovu A., na parc. št. 2298/2 in 2298/15 k.o. ... (1. točka izreka) ter to nelegalno gradnjo v roku 60 dni po vročitvi odločbe odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Poleg tega so bile z izpodbijano odločbo izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 4. točka), odločeno pa je bilo tudi, da do dneva izdaje odločbe posebni stroški niso nastali (5. točka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka) in da je odločba takse prosta (7. točka). Iz obrazložitve izhaja, da gre za gradnjo, ki se lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki pa za to gradnjo ni bilo pridobljeno, zato gre za nelegalno gradnjo. Ukrepi, ki jih je v takem primeru treba izreči, so predpisani v ZGO-1. Drugostopenjski organ je izpodbijano odločbo terminološko uskladil z določbami ZGO-1 in spremenil izrečene prepovedi tako, da ne posegajo v pravice lastnika zemljišča, na katerem stoji obravnavana gradnja. V ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnil, iz obrazložitve pa izhaja, da tožnikova namera, da pridobi gradbeno dovoljenje, tega dovoljenja ne more nadomestiti. Meni, da so tožnikove navedbe, da v prizidku živi že od leta 1992 brezpredmetne, saj inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje na zastara. Izreka drugačnega ukrepa, kot je bil izrečen z izpodbijano odločbo, ZGO-1 ne omogoča. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da si prizadeva za odkup zemljišča, na katerem stoji obravnavani prizidek. To zemljišče je last Mestne občine Ljubljana, pri kateri je dobil zagotovilo, da je zadeva v delu in da občina nima zadržkov, zaradi katerih ne bi izpeljala prodaje. Po pridobitvi zemljišča bo urejena tudi legalizacija objekta, zato prosi sodišče, naj z rušitvijo prizidka počaka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in prvostopenjsko ter drugostopenjsko upravno odločbo v celoti odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi, ki jih toženka navaja v prvostopenjski in deloma dopolnjuje v drugostopenjski upravni odločbi, iz katerih izhaja, da bi tožnik za obravnavano gradnjo moral pridobiti gradbeno dovoljenje, česar ni storil, tako da gre za nelegalno gradnjo. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je toženka navedla v zvezi z izrečenimi ukrepi. Teh razlogov sodišče zato v sodbi ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), kar pomeni, da je preizkus omejen na vprašanja, ali je bil zakon ali drug akt, ki predstavlja podlago za izdajo izpodbijanega akta uporabljen pravilno, ali je bil izpodbijani akt izdan v skladu s pravili postopka in ali je bilo dejansko stanje, pomembno za izdajo akta, ugotovljeno pravilno in popolnoma (prvi odstavek 27. člena ZUS-1). Kakršnih koli razlogov, iz katerih bi izhajala nezakonitost izpodbijanega akta v navedenih okvirih, tožnik v tožbi niti ne navaja.

Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik predvsem doseči odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, torej odstranitve izpodbijanega objekta, do časa, ko bo lahko zanj pridobil gradbeno dovoljenje. Vendar pa je to v upravnem sporu mogoče le v omejenem obsegu, za čas trajanja upravnega spora, na podlagi zahteve za izdajo začasne odredbe (32. člen ZUS-1). Po tem, ko je v upravnem sporu izdana pravnomočna odločba, sodišče za tako odložitev nima več nikakršne zakonske podlage. Tožnik bo zato morebitne razloge za odložitev izvršitve lahko uveljavljal šele v upravnem izvršilnem postopku, če bo do njega prišlo. V tem postopku bo lahko uveljavljal tudi razloge, ki preprečujejo izvršbo, predvsem morebitno legalizacijo obravnavanega objekta.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.