Jedro

Nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Napačna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženec) za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo toženec iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo spremembo v smislu ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter razveljavitve zamudne sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja. Sicer je res toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je za obstoj tožbe in njeno domnevno vročanje izvedel iz zamudne sodbe, ni pa navedel, kdaj je za to okoliščino izvedel iz zamudne sodbe, torej konkretni dan. Zamudna sodba mu je bila osebno vročena 5.6. 2020, z njeno vsebino pa se je seznanil šele kasneje, ko si je kot pravni laik poiskal pravno pomoč, zato mu je nemogoče dokazati, kdaj mu je pričel teči subjektivni 15-dnevni rok v smislu določbe 117. člena ZPP. Ker je sodišče napačno tolmačilo in posledično uporabilo določbo 117. člena ZPP, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje se sklicuje še na zmotno stališče sodišča, da nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je dejstvo, da je toženec rok za odgovor na tožbo zamudil iz razlogov, ki niso na njegovi strani, sklicujoč se pri tem na določbo 116. člena ZPP. Ker sodišče tudi te določbe ni pravilno uporabilo oziroma je sploh ni uporabilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj je bistveno za vsebinsko presojo utemeljenosti vrnitve v prejšnje stanje, ali je toženec imel možnost odgovoriti na tožbo v zakonitem roku ali ne. Stroškov ne priglaša. 3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) na toženčevo pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot prepoznega je pravilna in zakonita.

6. Na podlagi prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (vrnitev v prejšnje stanje). V primeru dovolitve vrnitve v prejšnje stanje se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, posledično se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče zaradi zamude izdalo (drugi odstavek 116. člena ZPP). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP), vložiti pa se mora v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka narok ali rok zamudila, če stranka šele kasneje izve za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP).

7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pričel 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje teči od osebne vročitve v tem postopku izdane zamudne sodbe tožencu dne 5. 6. 2020. Takrat je izvedel, da naj bi mu bila tožba vročena 15. 11. 2019 in je zamudil s podajo odgovora nanjo. Toženčeve pritožbene trditve, da je v predlogu navedel le, "da je izvedel iz zamudne sodbe za obstoj tožbe" in mu je "tako nemogoče dokazati, kdaj mu je pričel teči subjektivni 15-dnevni rok v smislu določil 117. člena ZPP", so neutemeljene in kažejo na njegovo očitno sprenevedanje. Toženec, ki je sodno pošiljko (zamudno sodbo) osebno sprejel 5. 6. 2020, se je torej z njeno vsebino seznanil še istega dne in od vsakega povprečno skrbnega človeka bi bilo pričakovati, ob dejstvu, da kot sam zatrjuje, je prava neuka stranka, da se o vsebini oziroma pravnih posledicah prejete sodne odločbe ter možnostih uveljavljanja svojih procesnih pravic pozanima pri pravnem strokovnjaku, torej si nemudoma poišče pravno pomoč. Toženec, ki je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil osebno po preteku 15 dni od prejema zamudne sodbe1, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje predlog vložil prepozno, izven zakonsko predvidenega 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ga je pravilno kot prepoznega zavrglo.

8. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. O tem sta enotni tako pravna teorija kot sodna praksa.2 Napačna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.3 Vprašanje pravilnosti vročitve tožbe tožencu bo zato predmet presoje v pritožbenem postopku ob obravnavanju pritožbe toženca zoper zamudno sodbo.

9. V posledici navedenega je odpadla potreba po odgovarjanju na vsa ostala pritožbena zatrjevanja kot pravno nepomembna.

10. Upoštevaje vse navedeno, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje toženec ter je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 117. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

1 Sodno pošiljko z zamudno sodbo je toženec prejel v petek dne 5.6. 2020, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa vložil v ponedeljek dne 6. 7. 2020. 2 Enako VSL sklep I Cp 1634/2017 z dne 13. 12. 2017, VSL sklep II Cp 199/2017 z dne 15. 3. 2017 idr. 3 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. Knjiga, stran 476.