Jedro

Sklepčne tožbe, torej take tožbe, iz katere bi izhajala utemeljenost zahtevka po ZPSVIKOB-1, do katerega uveljavitve je prišlo po vložitvi tožbe, tožnica še ni mogla oblikovati, saj ji še ni bilo omogočeno, da se izjavi glede zakonskih sprememb.

V dani situaciji, ko tožnica ob vložitvi tožbe še ni mogla oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njenem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, bi lahko preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča.

Po ureditvi odškodninskega varstva z ZPSVIKOB-1 je treba tožnici, ki je tožbo vložila pred uveljavitvijo tega zakona, sprva dati možnost, da tožbo oblikuje v skladu z novo zakonodajo in da morebiti prilagodi tudi zahtevek. Šele, ko ji bo dana možnost, da v tožbi skladno s 180. členom ZPP natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga po uveljavitvi nove zakonodaje zahteva, bo možno na zatrjevana dejstva vezati nastop (številnih) pravnih posledic, tudi glede pristojnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo, vloženo 17. 12. 2016, zoper Banko Slovenije in poslovno banko uveljavlja plačilo odškodnine.

2.Z uvodoma navedenim sklepom z dne 30. 12. 2019 je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek zoper prvo toženo stranko nadaljuje (I. točka izreka) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženo stranko (II. točka izreka). Iz obrazložitve (s pritožbo izpodbijanega dela) sklepa izhaja, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru. Odločitev o pristojnosti je oprta na v času izpodbijanega sklepa veljavni Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju: ZPSVIKOB).

3.Tožnica sklep izpodbija s pritožbo, vloženo 21. 1. 2020, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev (II. točko izreka) spremeni tako, da kot pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Ljubljani. Trdi, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je ZPSVIKOB v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, ker ji nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom pristojnosti ji je bilo odvzeto pravno sredstvo v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. To pravno vprašanje pa je ključno pri presoji odškodninske odgovornosti druge tožene stranke. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju za odškodninsko odgovornost poslovne banke. Sodišče je spregledalo, da tožnica uveljavlja tožbeni zahtevek tudi po drugih pravnih podlagah, ne le na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).

4.Po sprejemu novega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB-1), je sodišče prve stopnje tožnico (dvakrat) pozvalo, da sporoči, ali pritožbo umika. Tožnica se v določenem roku na poziva ni odzvala, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pri njej vztraja.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Po drugem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. S tožbo namreč tožnik zahteva od sodišča, naj mu proti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. Zato je tudi nastop pravnih posledic, določenih v procesnih določbah o pristojnosti sodišča, vezan na obstoj dejstev, ki jih v tožbi navede tožnik. Katera dejstva so odločilna, pa je odvisno od pravne norme.

7.Iz dejstev, navedenih v predmetni tožbi, je moč sklepati, da tožnica trdi, da ji je škoda nastala (tudi) zaradi odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke. V sedaj veljavnem 6. členu ZPSVIKOB-1, tako kot v 9. členu razveljavljenega ZPSVIKOB, v času veljavnosti katerega je bil izdan izpodbijani sklep, je za odločanje v postopkih sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank res določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Vendar ni moč spregledati, da je bila tožba vložena pred sprejemom ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1. Tožbe, vložitev kakršne zahteva 180. člen ZPP, tožnica v času njene vložitve zato še niti ni mogla oblikovati, saj še ni mogla navesti vseh dejstev, ki morajo obstajati po materialnem pravu, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku.

8.Zgolj dejstvo, da je tožba pred uveljavitvijo ZPSVIKOB-1 vložena s tožbenim zahtevkom zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, samo po sebi tako še ne more napotovati na sklep, da gre za postopek, ki se vodi na podlagi ZPSVIKOB-1. Najprej je potrebno stranki dati možnost izjave, saj mora biti v postopku pred sodiščem vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča. Gre za pravico stranke do izjave, ki izhaja iz 22. člena Ustave, varuje pa jo tudi pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

9.Po ureditvi odškodninskega varstva z ZPSVIKOB-1 je treba tožnici, ki je tožbo vložila pred uveljavitvijo tega zakona, sprva dati možnost, da tožbo oblikuje v skladu z novo zakonodajo in da morebiti prilagodi tudi zahtevek. Šele, ko ji bo dana možnost, da v tožbi skladno s 180. členom ZPP natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga po uveljavitvi nove zakonodaje zahteva, bo možno na zatrjevana dejstva vezati nastop (številnih) pravnih posledic, tudi glede pristojnosti.

10.V dani situaciji, ko tožnica ob vložitvi tožbe še ni mogla oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njenem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, bi lahko preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča. Vseh procesnih situacij, do katerih lahko v nadaljevanju postopka še pride, ter ali bo morebiti stranka v kakšni od teh situacij imela omejeno možnost za uveljavljanje svojih materialnopravnih upravičenj, namreč ni moč predvideti. Iz tega razloga je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo procesna pravila, saj je le na podlagi korektno izpeljanega postopka moč ugotoviti in upoštevati vsa pomembna dejstva. Toliko časa, dokler stranki ni dana možnost, da oblikuje tožbo skladno z novo zakonsko ureditvijo, rok dveh mesecev iz prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 zato niti ne more začeti teči.

11.Pritožbi je bilo potrebno tako ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Vrnitev zadeve v nov postopek ni bila potrebna, ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po uradni dolžnosti ter morebiti v nadaljevanju postopka o nepristojnosti niti ne bo ponovno odločalo.

12.O stroških, nastalih z vložitvijo te pritožbe, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/2019. Ta zakon ne velja od 8. 3. 2023, ker je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-4/20-66 (Uradni list RS, št. 29/2023).

2Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/2006 in nasl.

3Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 44/2024. Ta zakon velja od 15. 6. 2024.

4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, in nasl.

5Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024, 11. točka obrazložitve.

6Primerjaj prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1, po katerem se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: prvotno sodišče), in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi prvotno sodišče zadevo pristojnemu sodišču po tem zakonu. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje prvotno sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.

7Zakon o ratifikaciji te konvencije in njenih protokolov je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/1994.

8V predmetni zadevi tožba prvi toženi stranki še ni bila vročena.

9V primeru potrditve izpodbijanega sklepa bi bila tožnici šele pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dana možnost, da na novo oblikuje tožbo. Če iz tožbenih navedb poslej ne bi izhajala z ZPSVIKOB-1 predpisana izključna pristojnost, bi moralo Okrožno sodišče v Mariboru sprožiti spor o pristojnosti pred vrhovnim sodiščem (prvi odstavek 24. člena ZPP) in bi se tako zadeva lahko vrnila v obravnavo pred sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep.

10Tako je na primer možnost spremembe tožbe, za katero ni potrebna privolitev tožene stranke, po tretjem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 časovno omejena.

11Glej več J. Zobec v L. Ude et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, 2009, Ljubljana, stran 513.