Jedro

Določila prvega in drugega odstavka 46. člena ZBPP je treba uporabiti v povezavi z določili (zlasti prvega, drugega in tretjega odstavka) 48. člena ZBPP. Obveznost povrniti prejeto BPP ima samo tisti upravičenec do BPP, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do BPP iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotne stranke, ga omenjena obveznost ne veže.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1745/2006 z dne 18. 4. 2013 odpravi ter se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku naložila, da v roku 15 dni povrne sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 393,27 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2009 do plačila na transakcijski račun tožene stranke. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 32/2006 z dne 1. 2. 2006 dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč. Za zastopanje mu je bila določna odvetnica A.A. za postopek, ki je bil pravnomočno končan s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/02266 z dne 15. 1. 2009. Na podlagi navedenega sklepa mu je bil upnik - B. d.o.o., zavezan povrniti izvršilne stroške v višini 431,18 EUR. Omenjeni upnik mu je dne 10. 3. 2009 navedeni znesek tudi plačal, in sicer na osebni transakcijski račun tožnika, kar je Okrožnemu sodišču v Ljubljani sporočil na poziv z dne 21. 2. 2013. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema določila 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji) ter na podlagi podatkov sklepa št. Bpp 1745/2006 z dne 25. 5. 2007 ugotavlja, da je bila odvetnici A.A. dne 27. 6. 2007 izplačana nagrada v višini 393,27 EUR za zastopanje tožnika kot upravičenca na podlagi odločbe št. Bpp 32/2006 z dne 1. 2. 2006 v omenjeni izvršilni zadevi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Ig 2000/02266. Glede na navedeno tožena stranka zaključuje, da je potrebno znesek v višini 393,27 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka – 20. 3. 2009, nakazati na številko transakcijskega računa tožene stranke, ki jo podrobno navaja v nadaljevanju, skupaj z navedbo kode namena: GOVT, kot tudi opredelitvijo namena: vračilo po odločbi Bpp 1745/2006. Ob sklicevanju na 5. odstavek 43. člena ZBPP tožena stranka dodatno opozarja, da če v skladu s citiranim 5. odstavkom 43. člena ZBPP odvetnik prostovoljno ne vrne ali ne plača dolgovanega zneska v odrejenem roku, izvršbo opravi pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč po določilih zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je sklep pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč izvršilni naslov.

Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi izpostavlja, da je invalid III. kategorije brez zaposlitve in brez prihrankov. Kot invalid prejema nadomestilo v višini 430,00 EUR mesečno. Navaja še, da ni nič vedel o nakazilu v izpodbijanem sklepu omenjenega zneska na njegov transakcijski račun, ker ga ni o tem nakazilu nihče pisno obvestil, poleg tega pa je v navedenem obdobju prejel več nakazil humanitarne pomoči s strani humanitarnih organizacij ter sorodnikov in prijateljev po požaru svoje stanovanjske hiše. Ker je v stiski, si želi, da se ga oprosti vračila v izpodbijanem sklepu omenjenega zneska. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) na poziv sodišča predložila predmetni upravni spis. Posebnega odgovora na tožbo ni vložila.

Tožba je utemeljena.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se tožena stranka med drugim sklicuje na določilo 46. člena ZBPP, ki določa, da terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Vendar po mnenju sodišča to določilo še ni zadostna pravna podlaga za izdajo sklepa, ki ga sedaj v upravnem sporu izpodbija tožnik, niti v delu, ki se nanaša na dolgovani znesek 393,27 EUR, niti v delu, ki se nanaša na odmerjene zakonite zamudne obresti, ki tečejo od dne 20. 3. 2009 dalje.

Po mnenju sodišča je namreč določila 1. in 2. odstavka 46. člena ZBPP potrebno uporabiti v povezavi z določili 48. člena ZBPP, in sicer zlasti v povezavi z določili 1., 2. in 3. odstavka 48. člena ZBPP, ki jih izpodbijani sklep ni niti omenil ne v uvodu in ne v obrazložitvi, četudi ima 48. člen ZBPP materialno-pravni pomen, kajti obveznost povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč ima samo tisti, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. S tako izraženo dikcijo termina „ki ga je povrnila nasprotna stranka“, je po mnenju sodišča jasno izražen namen zakonodajalca, da v primeru, če upravičenec do brezplačne pravne pomoči iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotnega udeleženca, ga ne veže obveznost iz 1. odstavka 48. člena ZBPP. Te določbe pa, kot rečeno, izpodbijani sklep v konkretnem primeru niti ne omenja, prav tako kot tudi ne določila 3. odstavka 48. člena ZBPP, ki je v tem primeru relevanten z vidika odločitve tožene stranke v zvezi z naloženim plačilom zamudnih obresti od zneska 393,27 EUR vse od 20. 3. 2009 dalje, zato je bilo materialno pravo v konkretnem primeru po mnenju sodišča nepravilno uporabljeno.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (48. člen ZBPP) je po oceni sodišča ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je tožeča stranka tako šele v upravnem sporu lahko zatrjevala dejstva, da ni bila seznanjena s prejemom prisojenih stroškov postopka od nasprotne stranke, niti ji ni bila pred izdajo izpodbijanega sklepa dana možnost sklenitve morebitnega dogovora na podlagi 4. odstavka 43. člena ZBPP, pri katerem pa bi se lahko upoštevala tudi višina lastnega dohodka tožnika in njegov socialni položaj. Tudi tovrstni sklenjeni dogovor je namreč izvršilni naslov, kar pomeni, da ima torej za tožnika pravno enako zavezujoče pravne posledice, kakšne gredo po samem zakonu odločbi o ugotovitvi neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči iz 3. odstavka 43. člena ZBPP.

Glede na razloge, navedene v obrazložitvi sodbe pod točko 6, 7 in 8, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bodo nakazane pomanjkljivosti odpravljene.