Jedro

Za uspešno uveljavljanje tožb. zaht. na podlagi neupravičene pridobitve mora obstajati tudi medsebojna vzročna povezanost med zmanjšanjem sredstev tožeče stranke in pridobitvijo koristi tožeče stranke.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 2,394.659,20 SIT spp, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlaga tožeča stranka revizijskemu sodišču, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka bi lahko na podlagi 210. člena ZOR zahtevala od tožene stranke povrnitev (dela) sredstev, vloženih v ureditev ceste samo v primeru, če bi pri obeh strankah spora prišlo do sprememb iz 1. odstavka 210. člena ZOR brez pravne podlage, pri čemer bi morali biti obe spremembi (prikrajšanje na sredstvih tožeče stranke in pridobitev koristi pri toženi stranki) medsebojno vzročno povezani. Po dejanskih ugotovitvah, ki so bile podlaga sojenju na drugi stopnji pa v obravnavanem primeru situacija ni takšna.

Tožeča stranka je z lastnimi sredstvi uredila dovozno cesto na podlagi pogodbe, sklenjene 14.5.1979 z Občino ... in Samoupravno interesno skupnostjo za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje Občine ... ter pogodbe, sklenjene 1.7.1980 z Občino ... Ker je dovozna cesta dobrina v splošni rabi (dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje) se z vložitvijo sredstev za njeno ureditev sredstva tožeče stranke niso zmanjšala brez pravne podlage. Vse predpostavke za uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve po 1. odstavku 210. člena ZOR že zato niso izpolnjene. Manjka pa še medsebojna vzročna povezanost med zmanjšanjem sredstev tožeče stranke in (morebitno) pridobitvijo koristi pri toženi stranki. Z ureditvijo ceste se je namreč povečala vrednost dobrine v splošni rabi. Če je tožena stranka pridobila s priključitvijo na omenjeno cesto kakšno korist brez pravne podlage, jo je pridobila nasproti družbeni lastnini v splošni rabi, ne pa nasproti tožeči stranki. Poleg tega se sredstva tožeče stranke niso zmanjšala šele takrat, ko se je tožena stranka priključila na dovozno cesto, in zaradi te priključitve, ampak že preje in neglede na dejanje tožene stranke.

Sodišči druge in prve stopnje sta, glede na navedeno, materialno pravo v svojih odločitvah pravilno uporabili. Zato tožeča stranka z drugačnim materialnopravnim stališčem, ki ga je izrazila v reviziji, ni mogla uspeti. Zato in ker tudi ni revizijskih razlogov, na katere mora paziti po 386. členu ZPP po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.