Jedro

S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja, ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Celje - Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Celje, kot prvostopenjski upravni organ, je s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2776/2010 z dne 28. 2. 2012 odločil, da je odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2776/2010 z dne 27. 1. 2011, s katero je bilo inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti dela pri rekonstrukciji stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 721/5 k.o. ..., v 2. točki pa da mora v 60 dneh odstraniti izvedena dela, postala izvršljiva z iztekom roka za izpolnitev obveznosti, dne 16. 4. 2011 in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). Odločeno je bilo, da je dolžan inšpekcijski zavezanec na novo izvedena dela odstraniti do 6. 5. 2012, in da bo po preteku teka roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, inšpekcijski zavezanec pa bo o datumu prisilne izvršbe obveščen naknadno (2. točka izreka). V 3. točki izreka je bilo odločeno, da bo stroške postopka nastale z izvršbo plačal inšpekcijski zavezanec na podlagi posebnega sklepa in v 4. točki izreka, da pritožba ne zadrži izvršitve. Odločitev, ki je bila s sklepom št. 06122-2776/2010 z dne 28. 5. 2012 spremenjena v 2. točki izreka in določen novi datum za odstranitev izvedenih del - 31. 7. 2012, temelji na ugotovitvi, da je bilo ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu 21. 2. 2012 ugotovljeno, da je inšpekcijski zavezanec v pritličju vzidal okna, in da ni bilo mogoče ugotoviti, če je nadaljeval z deli v notranjosti objekta.

2. Drugostopenjski upravni organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je z odločbo št. 0612-88/2011/4-045209 z dne 18. 7. 2012 tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnilo in pojasnilo, da obveznosti določene v odločbi št. 06122-2776/2010 z dne 27. 1. 2011, inšpekcijski zavezanec v določenem roku ni izvršil sam, zato je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdati izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Drugostopenjski organ je pojasnil tudi, da je bil inšpekcijskemu zavezancu prvostopenjski sklep z dne 28. 2. 2012 vročen nepravilno, zato je prvostopni organ o zadevi odločil znova in s sklepom z dne 28. 5. 2012 spremenil 2. točko izreka in njej določil novi rok za odstranitev izvedenih del. 3. Tožnik v tožbi izpodbija sklep, št. 06122-2776/2010 z dne 28. 5. 2012, v zvezi s sklepom z dne 28. 2. 2012 ter navaja, da so izpodbijani akti v celoti nepravilni in nezakoniti, zaradi česar jih je treba odpraviti, nepravilen in nezakonit pa je bil tudi postopek pred izdajo izpodbijanih aktov. S strani gradbenega inšpektorja je bila storjena napaka že pri izdaji odločbe, št. 06122-2776/2010 z dne 27. 1. 2011, kjer je v 2. točki navedeno, da bo zoper inšpekcijskega zavezanca uveden postopek izvršbe, če ne bo izpolnil s 1. točko te odločbe naloženega mu dejanja. Pojasnjuje, da je v 1. točki izreka zapisano, da mora takoj zaustaviti dela, kar je tudi storil. Pretnja izvršbe nedenarne obveznosti se tako ni nanašala na odstranitev na novo izvedenih del, prav tako v izreku izpodbijanega sklepa ni nikjer zapisano, da bo izveden postopek izvršbe, če ne bo odstranil izvedenih del. Iz navedenih razlogov je odločba glede odstranitve na novo izvedenih del neizvršljiva. To nepravilnost je ugotovil že drugostopenjski organ, vendar je kljub temu njegovo pritožbo zavrnil. Ker je neizvršljiva že sama odločba, je nezakonita tudi 2. točka izreka izpodbijanega sklepa. Tožnik predlaga, da sodišče preveri tudi pravilnost vročanja pošiljk. Prav tako opozarja, da mu je bil v odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-88/2011/2 z dne 25. 10. 2011, dan napačen in zavajajoč pravni pouk. Ne glede na to je vložil tožbo na Upravno sodišče RS, o kateri do dne vložitve tožbe v tej zadevi še ni bilo odločeno, zato tudi ni mogoče govoriti, da je postala odločba gradbenega inšpektorja izvršljiva in pravnomočna. V zadevi je bilo nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje in se v zvezi s tem sklicuje na vse dosedanje navedbe in že predlagane dokaze v vlogah. Vsi neizvedeni dokazi so povzročili kršitev temeljnih pravic in tudi kršitev splošnih načel upravnega postopka. Sam objekt je zgrajen legalno, začel pa je tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo. Meni tudi, da izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja niti ni mogoča, ker bi se s tem poseglo v bistvo objekta. Ne strinja se niti z ugotovitvijo, da 21. 2. 2012 ni prisostvoval kontrolnemu inšpekcijskemu pregledu, saj o njem niti ni bil obveščen. Prav tako se ne strinja z obrazložitvijo drugostopenjskega upravnega organa, da so pritožbeni razlogi v izvršbi omejeni, saj tudi za postopek izvršbe veljajo temeljna načela upravnega postopka. Prav tako poudarja, da ni lastnik sporne nepremičnine, kar dokazuje vpogled v zemljiško knjigo, zato izvršba niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu, zoper njega ni možna. Sodišču predlaga, da s sodbo izpodbijane sklepe v celoti odpravi oziroma razveljavi in podrejeno predlaga, da zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva omenjena določba ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da odstrani na novo izvedena dela pri rekonstrukciji stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 721/5 k.o. ..., je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo 06122-2776/2010 z dne 27. 1. 2011, s sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja, ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil. Na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo niti tožnikove navedbe, da je odločba, ki se izvršuje še nepravnomočna, saj prvi odstavek 290. člena ZUP, kot pogoj za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe zahteva ugotovitev organa, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva in določi drugačen način izvršbe, ta ugotovitev pa je bila po presoji sodišča pravilna.

7. V obravnavanem primeru ne gre za niti primer iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj mednje sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

8. Sodišče je tako v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je tožbo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Tako stališče je Vrhovno sodišče doslej potrdilo že v več svojih sklepih, med drugim I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 100/2009 z dne 21. 10. 2009 in I Up 278/2010 z dne 21. 10. 2010.