Jedro

Zaradi izbrisa iz sodnega registra tožena stranka nima pravni naslednikov, ki bi lahko prevzeli postopek, uporaba določb o prekinitvi (205. člen ZPP) ne pride v poštev. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva zato ni mogoče odpraviti, zaradi česar je odpadla procesna predpostavka za meritorno (vsebinsko) obravnavanje pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 141020/2010 z dne 12. 10. 2010, razveljavilo v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika, ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa(1) za pritožbo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra izhaja, da je bila tožena stranka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2013/51972 z dne 16. 12. 2013, izbrisana iz sodnega registra. Z dnem izbrisa (24. 1. 2014) je prenehala obstajati (441. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) in je s tem izgubila sposobnost biti stranka.

6. Sposobnost biti stranka, torej biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, je ena od temeljnih procesnih predpostavk. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi v času odločanja o pritožbi (80. člen ZPP).

7. Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb v 18. členu določa, da z dnem uveljavitve tega zakona (17. 11. 2011) prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, ki so urejale odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Po uveljavitvi tega zakona torej aktivni družbeniki pravne osebe, izbrisane brez likvidacije zaradi obstoja izbrisnega razloga po 17. 11. 2011, ne odgovarjajo več za izpolnitev njenih neplačanih obveznosti, odgovorni so le, če gre za spregled pravne osebnosti (8. člen Zakona o gospodarskih družbah).

8. Ker glede na navedeno tožena stranka nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli postopek, uporaba določb o prekinitvi (205. člen ZPP) ne pride v poštev, saj se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati (208. člen ZPP). Pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva namreč ni mogoče odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Ker je tako odpadla procesna predpostavka za meritorno (vsebinsko) obravnavanje pritožbe, jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP). Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.

9. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti.

(1) Pravni interes za pritožbo pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez ne bi mogla doseči.