20. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alenke Mirtič iz Dvora pri Žužemberku, ki jo zastopa Iztok Dario Šilc iz Ljubljane, in Natalije Mirtič iz Dvora pri Žužemberku, ki jo po pooblastilu njene zakonite zastopnice Alenke Mirtič zastopa Iztok Dario Šilc iz Ljubljane, na seji dne 20. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94) ter prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 67/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici izpodbijata Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) kolikor ni določal, da je višina regresa omejena, kot to določa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP-A). Tudi zavarovalni pogoji večine slovenskih zavarovalnic (ne pa tudi Zavarovalnice Tilia d.d.) naj bi v preteklosti določali, da je višina regresa omejena do zneska desetih povprečnih neto plač. Menita, da je lahko zavarovalnica do uveljavitve ZOZP-A na podlagi kritizirane zakonske ureditve oškodovancu priznala kakršenkoli zahtevek, ne da bi regresni zavezanec lahko kakorkoli vplival ali sodeloval v postopku določanja odškodnine pri zavarovalnici. ZOZP naj bi posegal v načela pravne države, osebno varnost in dostojanstvo posameznika, v zasebno lastnino, še posebej v njeno socialno funkcijo in v načelo sorazmernosti, zato mu pobudnici očitata neskladje z 2., s 14., z 21., s 33. in s 67. členom Ustave. ZOZP-A pa naj bi bil neustaven, ker "navedenega" ni uredil v končnih in prehodnih določbah.

2.Pobudnici zatrjujeta neskladje ZOZP z Ustavo, kolikor ni določal najvišjega zneska, ki ga zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, lahko terja od sklenitelja zavarovanja oziroma odgovorne osebe, ki je vozilo upravljala pod vplivom alkohola in povzročila prometno nesrečo. Vendar pobudnici ne utemeljita, kako naj bi takšna ureditev posegala v načela pravne države, osebno varnost in dostojanstvo posameznika, zasebno lastnino in v načelo sorazmernosti in bila zaradi tega v neskladju z 2., s 14., z 21., s 33. in s 67. členom Ustave. Zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo preizkusiti. Zgolj to, da je veljavni zakon to vprašanje drugače uredil, pa za utemeljitev zatrjevanega neskladja z Ustavo ne zadošča.

3.Pobudnici izpodbijata tudi prehodne in končne določbe ZOZP-A. Iz njunih navedb smiselno izhaja, da vidita njihovo neskladje z Ustavo v tem, da začetka veljavnosti določbe 9. člena ZOZP-A ne določajo tako, da bi omejitev pravice zavarovalnice, uveljavljati povračilo izplačane odškodnine do zneska 2.000.000 SIT, veljala tudi za primere, ko je do škodnega dogodka prišlo že pred uveljavitvijo tega zakona. Vendar tudi v tem delu zatrjevanega neskladja z Ustavo ne utemeljita.

4.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj