Jedro

Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Po presoji sodišča se v postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, tožniku ne očita težja kršitev, ne gre za kompleksno zadevo (tako z vidika dejanskega stanja kot z vidika pravne podlage), pri tem pa je za prekršek zagrožena globa v višini 300,00 EUR, ki v absolutnem znesku sicer ni majhna, ni pa tudi izjemno visoka, pri čemer je tožena stranka še dodatno pojasnila, kako lahko ravna stranka, če izrečene globe ne more plačati. Tožena stranka je izpodbijano odločbo obrazložila z razumnimi razlogi, tožnik pa jih tekom postopka ni uspel izpodbiti. Slednji je tekom postopka ostal pri splošnem sklicevanju, da ima končano zgolj osnovno šolo, da je Rom in ni pravni strokovnjak, kar so sicer okoliščine, ki govorijo v prid upravičenosti do BPP, vendar te okoliščine niso edine in izključne okoliščine, ki jih je v okviru odločanja o pravici do BPP potrebno upoštevati: presojati je namreč potrebno več različnih pogojev in dejavnikov (tako kot je to v konkretnem primeru storil upravni organ), le-ti pa skupno pripeljejo do odločitve, ali je prosilec upravičen do BPP ali ne.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z odločbo opr. št. BPP 823/2024-2 z dne 29. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog - odločbo o prekršku Policijske postaje Gornja Radgona, št. 0000126235775 z dne 14. 7. 2024 in za zastopanje v tej zadevi ter odločila, da se mu brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) ne dodeli.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka prošnjo tožnika zavrnila, ker je presodila, da v okviru postopka o prekršku, v katerem je bil tožniku izdan plačilni nalog in izrečena globa 300,00 EUR, ne gre za zadevo pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena (2. alineja 1. odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP. Po oceni Organa za BPP namreč niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje prosilčeve pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku prosilcu potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP.

Tožbene navedbe

3.Tožnik se z zavrnitvijo prošnje za BPP ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, saj je odločitev toženke nepravilna oziroma preuranjena. Tožnik je že v vlogi za dodelitev BPP izpostavil svoje osebne okoliščine, torej nepismenost, da je Rom, slabo izobražen in da ima težave z razumevanjem, vsega tega pa toženka v izpodbijani odločbi ni upoštevala in se do teh okoliščin ni opredelila, zato je podana absolutna kršitev upravnega postopka. Tožnik niti ni sposoben, da bi napisal zahtevo za sodno varstvo, kaj šele, da bi razumel svoje pravice, o tem pa se organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni prepričal. Zaradi teh osebnih okoliščin se tožnik brez pravne pomoči odvetnika sploh ni sposoben braniti in varovati svojih koristi in nujno potrebuje pomoč odvetnika. Tožnik je prejemnik denarno socialne pomoči, eventualno plačilo globe, kot mu je naložena s plačilnim nalogom, pa bi zanj pomenilo veliko finančno obremenitev. Ker toženka osebnih okoliščin tožnika v postopku odločanja BPP ni ugotavljala, je izdana odločba nepravilna, preuranjena in nima podlage v dokazih. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, skupaj s stroškovno posledico.

Navedbe tožene stranke

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dne 9. 9. 2024 posredovala upravni spis zadeve.

Odločitev brez glavne obravnave

5.V predmetni zadevi je sodišče ob upoštevanju prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, po naravi stvari pa je šlo zgolj za pravno presojo tožnikove pravice do dodelitve BPP ob upoštevanju dejanskega stanja in materialnopravnih norm, zlasti 2. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Sodna presoja

6.Tožba ni utemeljena.

7.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog - odločbo o prekršku Policijske postaje Gornja Radgona, št. 0000126235775 z dne 14. 7. 2024 in za zastopanje v prekrškovnem postopku.

8.V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Dodelitev BPP urejajo nadaljnje določbe ZBPP. Kot predpisuje tretji odstavek 11. člena zakona, se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja), in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja).

9.Določbe 24. člena ZBPP dajejo Organu za BPP zakonsko pooblastilo za presojo okoliščin in pomembnosti zadeve za položaj prosilca in družine, kar posledično pomeni tudi presojo kompleksnosti zadeve in morebitne ogroženosti prosilčevega preživljanja ali preživljanja njegove družine v primeru dolžnosti plačila zagrožene globe kot skrajnega ukrepa ter ali je zadeva za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tovrstno dopustnost načina odločanja pri dodelitvi BPP je v več zadevah obrazložilo tudi Vrhovno sodišče RS, in sicer, na kakšen način je treba razumeti oziroma uporabiti določbe 24. člena ZBPP pri odločanju o dodelitvi BPP v kazenskih postopkih. Ob upoštevanju stališča, da je tudi postopke o prekršku mogoče šteti med kazniva ravnanja glede potrebnega standarda zagotovitve vseh pravic prosilca za dodelitev BPP kot morebitnega obdolženega v postopku o prekršku v okviru presoje vložene zahteve za sodno varstvo, je tudi konkretno zadevo po presoji sodišča potrebno po naravi stvari uvrstiti med kazniva ravnanja.

10.Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja, da so stališča, ki so se izoblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kazenskimi postopki, in ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), uporabljiva tudi v sodnih postopkih o prekrških. Tudi v postopkih kot je obravnavani je torej pravica prosilca do BPP varovana v povezavi s pravico do obrambe s pomočjo zagovornika kot element pravice do poštenega sojenja predvidene v 29. členu Ustave RS in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Tretji odstavek 6. člena EKČP namreč v točki c) določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Po ustaljeni praksi ESČP glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, se upoštevajo naslednji kriteriji: - resnost kršitve in teža zagrožene kazni; - kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s čimer je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženca. S tem je skladno tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, ki izpostavlja, da je v kazenski zadevi kot temeljne in ključne okoliščine potrebno upoštevati težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. V primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih postopkih. Pri tem ocena možnosti uspeha (v smislu njegovega končnega izida za obdolženca) za prvostopenjski kazenski postopek ni bistvena.

11.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za BPP pri presoji pogoja morebitnega življenjskega pomena zadeve za življenje tožnika in njegove družine presojal težo dejanja, zagroženo sankcijo, kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika. Ocenil je, da se v prekrškovnem postopku ne očita težja kršitev. Prosilcu je sicer izrečena globa, a vendar ta sama zase ne odtehta dodelitve BPP, kajti oseba, ki zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se to nadomesti z delom v splošno korist. Prav tako lahko po poteku roka za plačilo globe zaprosi za obročno plačilo, o vseh teh možnostih pa je bil tožnik poučen. Glede na navedeno, po presoji Organa za BPP pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP.

12.Sodišče presoja, da je Organ za BPP s takšno presojo uporabil zakonsko pooblastilo, ki mu tovrstno presojo dovoljuje, zato z navedenim tožniku kot prosilcu za dodelitev BPP niso kršene pravice in tudi ne materialno pravne določbe zakona. Prekrški sicer (kot že obrazloženo) lahko spadajo v področje kaznovalnega prava (zaradi narave stvari kaznivega ravnanja, teže zagrožene sankcije,...), v katerem se izreka represivne ukrepe, posledično pa je treba tudi pri njih upoštevati ustavnopravna in kazenskopravna jamstva, ko je posamezniku treba dodeliti BPP, vendar ob tem ni zanemariti, da je za konkretni prekršek zakonodajalec že opravil določeno tehtanje v smislu okoliščin, s tem, ko je določeno ravnanje opredelil kot prekršek (in ne kot kaznivo dejanje, ki pomeni resnejšo kršitev pravnega reda), za prekrške pa so posledično predpisane drugačne, praviloma lažje sankcije kot za kazniva dejanja. Nedodelitev ob teh okoliščinah pomeni zgolj presojo ali je prosilec v tem konkretnem primeru, glede na naravo stvari, njegovih osebnih okoliščin in glede na naravo primera, upravičen do dodelitve BPP in ali bi bila takšna dodelitev v skladu z namenom zakona, torej ali bi bila dodelitev BPP v tem konkretnem primeru tudi v interesu pravičnosti, nikakor pa to ne posega v tožnikovo pravico braniti se pred očitki represivnega organa. Pravica braniti se pred očitki represivnega organa ni namreč nujno enako pravici do dodelitve BPP. Tudi Vrhovno sodišče RS namreč stoji na stališču, da ni nujno (celo kadar gre za kazenski postopek), da je organ dolžan odobriti BPP vsakemu obdolžencu, ki izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP: Vrhovno sodišče RS je to stališče izrecno zavrnilo kot napačno in poudarilo, da ZBPP v pomensko odprtih normah 24. člena pri presoji dodelitve BPP omogoča tudi upoštevanje vrste postopka, kar je toženka v konkretnem primeru upoštevala in svojo odločitev tudi argumentirano pojasnila v izpodbijani odločbi. Tožniku se v konkretnem primeru očita prekršek po tretjem odstavku 162. člena ZNPPol (kršitev prepovedi približevanja), po katerem se z globo od 300,00 do 800,00 EUR kaznuje kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja določeni osebi (odredba po 60. členu zakona) ali v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih sredstvih.

13.Glede na navedeno sodišče ne vidi podlage za drugačno presojo glede resnosti predmetne kršitve, teže zagrožene sankcije ter kompleksnosti zadeve (upoštevajoč pri tem tudi kriterij osebnostih lastnosti), kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe. Dodatno glede trditev tožnika, da je prejemnik denarne socialne pomoči, zato globe ni zmožen plačati, sodišče izpostavlja še, da je upravni organ v izpodbijani odločbi tožniku pojasnil alternativne instrumente, ki so v postopku o prekršku na voljo, v primeru slabega premoženjskega stanja kršitelja, sodišča pa se s takšno obrazložitvijo v celoti strinja.

14.Sodišče se tako zaradi nepotrebnega ponavljanja v tem delu presoje organa in navedb organa sklicuje na obrazložitev organa, skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1, in jih povzema kot pravilne. Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Pravica dodelitve BPP se namreč presoja tudi po določili ZBPP, v okviru katere ima organ odločanja pravico presoditi utemeljenost in nujno potrebnost dodelitve BPP posameznemu prosilcu, ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev, kar je Organ za BPP v tem konkretnem primeru tudi argumentirano pojasnil. V konkretnem primeru je namreč kljub vsemu, glede na vse okoliščine, treba pritrditi toženki, da tožnik kot prosilec ni upravičen do BPP iz drugih razlogov (višina in vrsta zagrožene sankcije, življenjski pomen postopka o prekršku za obdolženega in njegovo družino, ogroženost obdolženega ali/in njegove družine za njihovo preživetje, pomen in kompleksnost zadeve, interes pravičnosti...). Sodišče tako sledi presoji toženke, da niti teža dejanja in zagrožena sankcija, niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti BPP, glede na namen samega zakona.

15.Glede na obrazloženo, sodišče ne vidi podlage za drugačno presojo glede resnosti predmetne kršitve, teže zagrožene sankcije ter kompleksnosti zadeve (upoštevajoč pri tem tudi kriterij osebnih lastnosti prosilca-tožnika), kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe. Očitno je, da se v postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, tožniku ne očita težja kršitev, da ne gre za kompleksno zadevo (tako z vidika dejanskega stanja kot tudi z vidika pravne podlage), tožnik pa se ima kljub vsemu pravico braniti z zagovornikom, če to želi, saj mu nedodelitev BPP ne odreka pravice do obrambe. Tožnik se v utemeljitev svojih tožbenih navedb sicer skliceval na sodbo UPRS opr. št. II U 212/2024 z dne 18. 7. 2024, ki je zavzela nasprotno stališče, vendar po presoji sodišča zadevi med seboj nista primerljivi: v zadevi opr. št. II U 212/2024 z dne 18. 7. 2024 je bila namreč za več prekrškov skupno zagrožena bistveno višja globa, ki je v primeru neplačila predvidevala odvzem prostosti, kar že samo po sebi, kot je sodišče že obrazložilo, utemeljuje podelitev BPP. V konkretnem primeru je bila tožniku izrečena globa v višini 300,00 EUR, v primeru njenega neplačila ni predviden odvzem prostosti (ta je predviden za globe nad 1.000,00 EUR), tožniku pa so na volji alternativni načini poplačila globe.

16.Tudi po presoji sodišča okoliščine konkretne zadeve, za katero se je s predmetno prošnjo uveljavljala dodelitev BPP, ne dajejo podlage za zaključek, da bi bilo za uresničevanje pravice do sodnega varstva tožniku treba in predvsem pravično dodeliti BPP.

17.Ker je izpodbijana odločba po navedenem pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Stroški postopka

18.Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

19.V obravnavanem primeru je stroške priglasil zgolj tožnik, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka sodbe.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča, št. X Ips 207/2014 in št. X Ips 226/2014, obe z dne 11. 11. 2015, ter št. X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015.

2Kazniva dejanja in prekrški so del širšega pojma kaznivih ravnanj.

3Primerjaj npr. sodbe v zadevah III U 137/2017, I U 1885/2020 in III U 73/2022.

4Prekrški sicer niso določeni v EKČP, vendar je ESČP v okviru svoje prakse razširilo varovanje teh pravic tudi na postopke o prekršku.

5UPRS sodba opr. št. III U 106/2023-18 z dne 27. 12. 2023.

620.a člen Zakona o prekrških (ZP-1) v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora.

7Enako izhaja iz sodbe III U 106/2023 z dne 27. 12. 2023.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.