Jedro

Za odločitev ni pomembno, da zemljišča, katerih lastništvo je tožeča stranka zamolčala, nimajo posebne vrednosti, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zvrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. III P 1116/2011. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave, ki jo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Organa za BPP pa po uradni dolžnosti pridobi potrebe podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil, iz evidenc bank in centralne klirinško depotne družbe. Če prosilec v svoji izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v evidenco geodetske uprave in v zemljiško knjigo ugotovila, da je prosilka do 1/64 lastnica nepremičnin parc. št. 1000/0, 1125/0, 1126/0, 1129/0, 1174/0 in 1228/0 vse k.o. ..., do 1/32 parc. št. 1107/0, 1135/0, 1137/0 in 1138/0 vse k.o. ... ter do 3/320 parcele št. 1109/0 iste k.o., ki vse v naravi predstavljajo kmetijsko zemljišče in od katerih ima prosilka katastrski dohodek. Ker torej prosilka v prošnji ni navedla resničnih podatkov, je tožena stranka njeno vlogo na podlagi 20. člena ZBPP zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da je invalidka ter da ima poleg zelo slabega zdravja tudi zelo nizke dohodke. Zaradi vsega je zelo zbegana, zato se ji je zgodilo, da je pozabila v prošnji obkrožiti kmetijsko zemljišče in katastrski dohodek. To ni naredila namenoma, saj navedena zemljišča nimajo nobene vrednosti, zato se ji to tudi ne bi izplačalo. Prosi, da bi lahko prošnjo za BPP vložila ponovno, saj bi ji to veliko pomagalo pri reševanju njenih problemov. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB, št. 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavek istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ki se nanaša na lastništvo oz. solastništvo nepremičnin ali drugega premoženja in sicer glede kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodke, obkrožila odgovor „ne“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka opravila poizvedbe v zemljiški knjigi ter na podlagi navedenih evidenc ugotovila, da je tožnica solastnica več kmetijskih zemljišč, ki ji tudi dajejo katastrski dohodek. Navedena okoliščina pa v postopku niti ni sporna, saj tudi v tožbi tožnica priznava solastništvo več kmetijskih zemljišč. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnica v vlogi navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravo pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.

Glede na določbe 20. člena ZBPP sodišče ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. V zadevi tako ni pomembno, da zemljišča nimajo posebne vrednosti, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Tudi slabo zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje tožnica, ni opravičljiv razlog za zamolčanje podatkov. Ker prepoved vložitve nove vloge za dodelitev BPP velja za vse primere, ko prosilec zamolči podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, sodišče tudi ne more ugoditi njeni prošnji, da bi lahko pred iztekom šest mesečnega roka vložila ponovno prošnjo za BPP.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1)