Jedro

Niti iz Pravilnika, objavljenega Javnega razpisa ali točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti. V obravnavani zadevi bi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij, vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Občine Hoče-Slivnica št. 1102-14/2017-008 z dne 29. 12. 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano dopolnilno odločbo je tožena stranka na podlagi pritožbe tožeče stranke v skladu z 243. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dopolnila svojo prvotno izdano odločbo št. 1102-14/2017-004 z dne 27. 10. 2017, s katero, tako kot v prvotno izdani odločbi, ni ugodila tožničini vlogi v zadevi uveljavljanja pravice do štipendije za nadarjene dijake Občine A. za šolsko leto 2017/2018. V točki 2 izreka je bilo odločeno tudi, da dopolnilna odločba nadomesti odločbo št. 1102-14/2017-004 z dne 27. 10. 2017. Iz obrazložitve izpodbijanje odločbe izhaja, da je Komisija za štipendiranje dne 29. 12. 2017 izvedla ponovno točkovanje in vrednotenje potrdil po točkovniku, ki je bil priloga razpisa za podelitev štipendije za nadarjene dijake in študente Občine A. v letu 2017/2018 in pri tem ugotovila, da je tožnica dosegla 53 točk, od tega 40 točk za učni uspeh in 13 točk za izjemne dosežke, dosežene na šolskem in izvenšolskem področju, pri čemer je bilo treba za dodelitev štipendije za dijake doseči najmanj 59 točk. V nadaljevanju je tožena stranka obrazložila točkovanje po točkovniku, pri čemer je pod točko 8. „Dodatna izobraževanja“ tožnica dosegla 6 točk, pod točko 10. „Nagrade, pohvale, priznanja“ 2 točki in pod točko „Ostalo“ 5 točk. Pod točko „Ostalo“ se je točkovalo 8 potrdil, ki so posebej opredeljena v nadaljevanju obrazložitve, pri čemer so se pri seštevku točk štela največ 3 potrdila z največ doseženimi točkami.

2. Tožeča stranka je zoper zgoraj navedeno izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki jo je župan tožene stranke z odločbo št. 1102-14/2017-011 z dne 30. 1. 2018 zavrnil. Iz obrazložitve pritožbene odločbe izhaja, da se je izvedlo ponovno vrednotenje potrdil po točkovniku z upoštevanjem dodatnih pojasnil vlagateljice. Tožnica je za uspeh prejela 40 točk, za tekmovanje in ostale dosežke pa 18 točk, skupaj tako 58 točk. Dodatno je bilo obrazloženo, da je pod točko 5. „Razstave, nastopi, koncerti, recitali, vodenje oddaj, režija in scenarij“ tožnica prejela 4 točke (potrdilo Občine B.; potrdilo se nanaša na nastop na občinski prireditvi na osnovi povabila kot eden od nastopajočih, zato se točkuje pod točko „Ostalo“; zahvala C.C. za glasbeno spremljavo in sodelovanje s folklorno skupino Kulturnega društva Č. na mednarodnem srečanju – 4 točke; potrdilo o članstvu in delu v društvu – gostovanje na Češkem in Portugalskem – 4 točke), pri čemer se dosežki z isto vsebino točkujejo enkrat na najvišjem nivoju, zato je ta postavka ovrednotena s 4 točkami. Pod točko 8. „Dodatna znanja“ je tožnica prejela 6 točk (potrdilo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – 1 točka; obvestilo o uspehu – Šolski center D. – 5 točk), pod točko 10. „Nagrade, pohvale in priznanja“ je prejela 3 točke (pohvala KD Č. – 1 točka; bronasti ključ – E. – 2 točki), in pod točko 11. „Ostalo“ je tožnica prejela 5 točk (potrdilo in članstvo o delu v društvu F. – 1 točka; prostovoljno delo članice društva F. – 0 točk – ovrednoteno že s potrdilom o članstvu in delu v Društvu F.; potrdilo o sodelovanju na nastopih iz E. – 1 točka; potrdilo članstvu in aktivnostih v folklorni skupini društva za kulturno vzgojo krog Maribor – 1 točka; potrdilo o sodelovanju na nastopih – Glasbena in baletna šola G. – 1 točka; potrdilo o sodelovanju na občinski prireditvi Občine B. – 1 točka – potrdilo se ovrednoti kot aktivno sodelovanje v klubih, društvih, organizacijah; priporočilo o sodelovanju na poletnem taboru Občine A. – 2 točki; potrdilo Občine A. o sodelovanju na občinskih prireditvah – 2 točki), pri čemer so se točkovala največ 3 dokazila iz te kategorije z največ doseženimi točkami.

3. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb ZUP-a. Ponavlja navedbe iz pritožbe in še navaja, da je tožena stranka napačno oz. zmotno upoštevala kriterije za ocenjevanje učnega uspeha ter šolskih in izvenšolskih dosežkov. Ob pravilnem točkovanju bi tožnica morala za uspeh prejeti 40 točk, za tekmovanje in ostale dosežke 19 točk in za ostalo 6 točk, skupaj 65 točk. V točkovniku tožene stranke pod točko 5. ni opredeljen oz. upoštevan pomen medobčinskega sodelovanja, zato bi morala tožena stranka potrdilo, izdano s strani Občine Sv. B. točkovati z 2. točkama. Ker prihaja tožeča stranka iz Občine A. in je nastopala v drugi občini, bi se to moralo šteti kot medobčinsko sodelovanje. Tudi iz potrdila Občine B. z dne 18. 12. 2017 je razvidno, da je tožeča stranka z igranjem na violino nastopila na občinski proslavi ob 11. občinskem prazniku Občine B., ki je bila dne 21. 4. 2017 v Kulturnem domu v H., in da je tožeča stranka z izredno kvalitetno izvedenim glasbenim programom obogatila in popestrila kulturni program prireditve. Prav tako v točkovniku tožene stranke pod točko 5 ni upoštevanih 8 točk za mednarodni nivo s KD Č. in s F. .... Mednarodni gostovanji sta bili izvedeni ločeno, kar pomeni, da sta se izvajala dva različna kulturna programa, za katera se je bilo treba ločeno pripraviti. Tudi v točkovniku pod točko „Ostalo“ je bila tožeča stranka prikrajšana za 1 točko, saj tožena stranka ni upoštevala potrdila o prostovoljnem delu v društvu F. ... z dne 19. 12. 2017, ki bi se zaradi vseh del, opredeljenih v potrdilu, moralo upoštevati. Iz tega potrdila je razvidno, da je tožeča stranka aktivna članica in pomemben člen sekcije folklorne skupine ... ter opisuje, na katerih dogodkih je bila s predmetno folklorno skupino udeležena.

4. Tožnica v nadaljevanju opozarja na nekonsistentno ocenjevanje, saj je prvotno tožeča stranka v odločbi z dne 27. 10. 2017 dosegla 54 točk, po vloženi pritožbi z dne 9. 11. 2017 ji je tožena stranka z odločbo z dne 29 12. 2017 priznala 53 točk, po nadaljnji pritožbi zoper dopolnilno odločbo, pa je župan Občine A. z odločbo z dne 30. 1. 2018 tožeči stranki dodelil 58 točk. Tožeča stranka se sklicuje na načelo materialne resnice, ki je pomembno za izdajo zakonite in pravilne odločbe (prvi odstavek 8. člena ZUP) ter opozarja na 2. člen, prvi odstavek 50. člena in 14. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS). Izrecno izpostavlja tudi 11. člen Pravilnika o štipendiranju v Občini A., v skladu s katerim se upoštevajo potrdila, dokazila in priporočila, ki so pridobljena v zadnjem šolskem oz. študijskem letu in 12. člen Pravilnika, ki določa, da se pri podelitvi štipendije upošteva boljši splošni učni uspeh oz. višja povprečna ocena kandidata in boljši dosežki na drugih (izvenšolskih) področjih delovanja. Ob enakih pogojih ima prednost kandidat z nižjim dohodkom na družinskega člana, pri čemer se v teh primerih kandidate pisno pozove, da v roku 8 dni predložijo podatke o dohodkih. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in njeni vlogi za podelitev štipendij za nadarjene dijake in študente Občine A. za šolsko oz. študijsko leto 2017/2018 ugodi.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navaja, da so v obrazložitvi odločbe navedena vsa potrdila, ki so se točkovala in kako so se točkovala. Tožnica ni bila pozorna, da se v točkovniku pod rubriko „Ostalo“ točkujejo največ 3 priložena dokazila, kar dokazuje, da pri izračunu ni prišlo do računske pomote in je tožnica v tej rubriki dosegla 5 točk in ne 6 točk. Tožena stranka je tožnico med postopkom trikrat pozivala k dopolnitvam in je pred izdajo dopolnilne odločbe opravila ponovno točkovanje in proučitev vseh potrdil, in sicer: - potrdila Društva za kulturno vzgojo krog ... z dne 7. 8. 2017, ki se nanaša na opravljanje dela vodje glasbenega sestava v klubu in je bilo priloženo po izteku roka za podajo vloge za štipendijo, določenega v razpisu, in sicer šele po pozivu na dopolnitev potrdil z ustreznimi žigi in podpisi, kar se ni upoštevalo, ker je bilo vloženo po izteku roka; - potrdila Študijskega centra JSKD, na katerem je zavedeno, da gre za program izobraževanja, kjer je stranka prejela določena znanja, pri čemer na potrdilu ni navedeno, da je aktivno sodelovala pri pripravi izobraževanja, temveč se ga je udeležila kot slušateljica, zato se je potrdilo točkovalo pod rubriko 8. „Dodatna znanja“. Tožnica je iz tega naslova prejela 1 točko, saj je izobraževanje potekalo v Republiki Sloveniji in ne v tujini; - potrdila o sodelovanju na občinskih prireditvah, ki ga tožnica ni priložila vlogi, kljub jasnim zahtevam Razpisa in Pravilnika, zato jo je tožena stranka z dopisom z dne 14. 12. 2017 obvestila, da bo sama pridobila potrdila in preverila sodelovanje in - slike nastopa in zahvale župana Občine B.; tožnica ni priložila originalnega potrdila nastopa in zahvale župana Občine B., na kar je bila izrecno pozvana s strani tožene stranke, zato se je prejeto potrdilo točkovalo pod rubriko „Ostalo“, za kar je prejela 1 točko. Pri nastopu na občinski prireditvi Občine B. pa ne gre za medobčinsko sodelovanje, ampak za nastop stranke kot ene od nastopajočih, ki so bili s strani župana omenjene občine povabljeni na nastop na prireditvi občinskega praznika.

Po ponovnem pregledu vseh potrdil se je Komisija za štipendije ponovno sestala dne 29. 1. 2018 in nato zadevo, skupaj s pritožbo predala organu druge stopnje v ponovno proučitev, ki je ugotovil, da je tožnica dosegla 58 točk, in sicer 40 točk za uspeh, 18 točk za tekmovanja in ostale dosežke.

6. Tožena stranka nadalje navaja, da iz točkovnika izhaja, da se pri kategoriji „Ostalo“ točkujejo največ 3 dokazila, zato je tožnica v tej kategoriji skupno prejela 5 točk. Potrdilo »Otroški folklorni in godčevski tabor« oz. potrdilo Študijski center JSKD se je točkovalo pod rubriko 8.1., potrdilo Občine B. se je točkovalo v rubriki „Ostalo“ kot sodelovanje v klubih, društvih, organizacijah. Potrdila F. ... in KD Č. sta se podvajala s podobno vsebino oz. potrdilom o sodelovanju oz. članstvu, zato se nista točkovala. Potrdilo F. ... se je točkovalo pod rubriko „Ostalo“ z 1 točko, potrdilo Društva ... pa pod rubriko „Ostalo“ z 2. točkama. Tožena stranka je potrdila tožnice proučila in ovrednotila večkrat v skladu s Pravilnikom, razpisnim točkovnikom. V kolikor so se potrdila podvajala vsebinsko ali glede izdajatelja, se je potrdilo upoštevalo le enkrat, glede na vsebino in izdajatelja pod posamezno rubriko točkovnika. Dejansko stanje in materialno pravo sta bila tako pravilno uporabljena.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje sklep, izdan po končanem postopku Javnega razpisa, na katerem je bila vloga tožnice zavrnjena. Tožnica se je z vlogo z dne 29. 8. 2017 prijavila na razpis za dodelitev celoletnih štipendij za nadarjene dijake in študente Občine A. za šolsko oziroma študijsko leto 2017/2018 (v nadaljevanju Javni razpis). Navedeni Javni razpis je bil objavljen na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini A. (MUV, št. 13/2016 - v nadaljevanju Pravilnik), ki je v 1. členu določal, da Pravilnik določa postopek in kriterije za podeljevanje štipendij za nadarjene dijake in študente Občine A., višino štipendije, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista. Kriteriji za dodelitev štipendij so bili določeni v 4. členu Pravilnika, ki je v drugem odstavku določal, da morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče v Občini A., - da so kot dijaki v preteklem šolskem letu dosegali najmanj pravdober splošni učni uspeh, kot študentje pa povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, - da so vsestransko dejavni, se odlikujejo z visoko sposobnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izven šolskih področjih in da niso zaposleni ali v pisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, - da nimajo statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnost in - da niso lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe, prav tako ne smejo prejemati druge štipendije ali posojila za študij oziroma prejemati drugih virov dohodkov.

Navedeni kriteriji so bili zapisani tudi v objavljenem Javnem razpisu. Hkrati z Javnim razpisom so bili na spletni strani Občine A. objavljeni tudi Kriteriji za ocenjevanje učnega uspeha, šolskih in izven šolskih dosežkov (v nadaljevanju Kriteriji za ocenjevanje) ter predmetni Pravilnik.

9. V 16. členu Pravilnika je za odločanje predpisan dvostopenjski postopek, in sicer na podlagi pisnega predloga o podelitvi štipendij izda odločbo direktor občinske uprave (prvi odstavek 16. člena Pravilnika), zoper to odločbo pa ima kandidat pravico do pritožbe, o kateri odloča župan (drugi odstavek 16. člena Pravilnika). V obravnavni zadevi je direktor občinske uprave izdal izpodbijano dopolnilno odločbo zaradi vložene pritožbe zoper odločbo št. 1102-14/2017 z dne 27. 10. 2017 o zavrnitvi tožničine vloge, ker je tožnica dosegla 54 točk, za ugoditev oz. za dodelitev štipendije pa bi morala doseči najmanj 59 točk. Z izpodbijano dopolnilno odločbo je bilo na podlagi pritožbe o ponovni oceni tožničinih obšolskih dejavnosti (243. člen ZUP) ugotovljeno, da tožnica dosega 53 točk in ponovno poudarjeno, da je za dodelitev štipendije potrebno doseči najmanj 59 točk. Ker se je tožnica zoper dopolnilno odločbo pritožila, je župan Občine A. ponovno ovrednotil tekmovanja in ostale dosežke, ter ugotovil, da je bilo skupaj doseženih 58 točk, ob tem pa zavrnil tožničino pritožbo.

10. V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je vloga prijavitelja vrednotena _glede na v razpisu vnaprej določene kriterije_. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.1

11. V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje,2 pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.3

12. Za pošten postopek, tudi v primeru javnega razpisa, pa je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Obrazložitev izpodbijane odločbe mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

13. Kot izhaja iz obrazložitev odločb organa prve in druge stopnje, bi tožnica za dodelitev štipendije morala doseči najmanj 59 točk. Organa prve stopnje in druge stopnje pa v obrazložitvah nista navedla podlage za ugotovitev, da bi naj bilo za pridobitev štipendije treba doseči 59 točk, kar predstavlja pravno odločilno dejstvo v obravnavani zadevi. Sodišče tako ugotavlja, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

14. Razen tega sodišče ugotavlja, da niti iz Pravilnika, niti iz na podlagi Pravilnika objavljenega Javnega razpisa, niti iz objavljenega točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti.4 Skladno s tem tudi deveti odstavek 4. člena Pravilnika določa, da podrobnejše kriterije iz prvega odstavka tega člena določi komisija in se vsako leto istočasno z Javnim razpisom _objavijo_ na spletni strani Občine A.. To pomeni, da bi v obravnavani zadevi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij (npr. doseženih 59 točk), vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni. Organ namreč v razpisnem postopku ne sme spreminjati ali dopolnjevati kriterijev oz. meril za izbor; v kolikor to stori, je to lahko podlaga za razveljavitev razpisa.5

15. Sodišče pri tem pripominja, da je podatek o tem, da bi moral kandidat doseči 59 točk razviden zgolj iz Zapisnika sestanka Komisije za štipendiranje z dne 26. 10. 2017, ki se nahaja v upravnem spisu. Slednje pa ob zgoraj navedenem, da morajo biti vsi kriteriji oz. merila za izbor objavljeni hkrati z razpisom pomeni, da ta kriterij ne more biti upošteven za dodelitev štipendij po spornem Javnem razpisu.

16. Nadalje se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti tudi v delu, v katerem je pritožbeni organ ovrednotil postavko "5. Razstave, nastopi, koncerti, recitali, vodenje oddaj, režija in scenarij“ s 4 točkami. Obrazložil je, da zahvala C.C. za glasbeno spremljavo in sodelovanje s folklorno skupino Kulturnega društva Č. na mednarodnem srečanju dosega 4 točke, potrdilo o članstvu in delu v društvu - gostovanje na Češkem in Portugalskem pa prav tako 4 točke, pri čemer se dosežki z isto vsebino točkujejo enkrat na najvišjem nivoju, zato je navedena postavka ovrednotena s 4 točkami. Iz Kriterijev za ocenjevanje pri točki 5. izhaja, da se razstave, nastopi (plesni ali gledališki), koncerti, recitali, vodenje oddaj, režija in scenariji z isto vsebino točkujejo enkrat na najvišjem nivoju. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je organ navedeni dve potrdili štel za potrdili z isto vsebino, niti ali je šlo za mestni/medobčinski nivo, za državni nivo ali za mednarodni nivo, prav tako tudi ne, ali je šlo za individualno ali za skupinsko delo, kar je vse določeno pod točko 5. Kriterijev za ocenjevanje. Pri tem razlogov, ki bi morali biti navedeni v izpodbijani odločbi, ne morejo nadomestiti podatki iz upravnega spisa oziroma točkovnik za tožnico, prav tako pa tudi ne razlogi navedeni v odgovoru na tožbo v tem upravnem sporu.

17. Po obrazloženem je tako podana po uradni dolžnosti ugotovljena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo organ moral ponovno opraviti točkovanje tožničine vloge ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti razloge za svojo odločitev.

18. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari in tudi ni razpisalo glavne obravnave, pač pa je odločilo na seji (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Tožnica je sicer predlagala tudi, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da njeni vlogi za dodelitev štipendije ugodi. Sodišče pojasnjuje, da v obravnavani zadevi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za sodno odločanje o stvari, saj je treba glede na relevantno pravno podlago najprej ugotoviti pravilno dejansko stanje in nato ponovno opraviti točkovanje vloge, pisno odločbo pa ustrezno obrazložiti. Razen tega z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave RS) velja, naj sodišče v upravnih zadevah le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.6 Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1. 19. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopala odvetnica, ki je davčna zavezanka. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Tako sodba UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012. 2 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 3 Tako sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017. 4 Tako sodbe UPRS I U 131/2013 z dne 3. 12. 2013, I U 120/2013 z dne 15. 10. 2013 in I U 132/2013 z dne 14. 1. 2014. 5 Tako sodba UPRS I U 131/2013 z dne 3. 12. 2013. 6 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.