Jedro

Ker je posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe jasno in izrecno predpisana, sodišče nima zakonske podlage, da bi storilcu storjeno napako "oprostilo" s tem, da mu ne bi preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na to, da storilec potrebuje vozniško dovoljenje zaradi službe ter družinskih potreb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj ob izpostavljanju okoliščin storjenega prekrška in posledic izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno predlaga, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče ter tudi prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 20. 1. 2022, ki je začela teči 3. 2. 2022 in bi se iztekla 3. 2. 2023, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 18. 2. 2022, ki je postal pravnomočen 1. 3. 2022, zaradi prekrška storjenega 18. 2. 2022 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonit0 preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se je oglasil na telefon med vožnjo motornega vozila zato, ker ga je klicala partnerica, ki je rizično noseča zaradi nosečniške sladkorne in ima grozne krče, naprave za prostoročno telefoniranje pa ni mogel uporabiti, ker je tistega dne svoj avto, ki ima tako napravo, posodil mami, sam pa je uporabljal mamimo vozilo, ki ni opremljeno s sistemom za prostoročno telefoniranje. Ker je posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe jasno in izrecno predpisana, sodišče nima zakonske podlage, da bi storilcu storjeno napako „oprostilo“ s tem, da mu ne bi preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na to, da storilec potrebuje vozniško dovoljenje zaradi službe ter družinskih potreb, ker s partnerico pričakujeta že tretjega otroka. Storilec tako v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je odločitev sodišča prve stopnje o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nepravilna, zato je njegova pritožba neutemeljena.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

8. Pritožbeno sodišče namreč ni sledilo pritožbenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj storilec zgolj pavšalno navaja, da zaradi podražitev trenutno ni zmožen plačati sodnih taks, ker komaj shaja iz meseca v mesec, poleg tega pa k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tudi ni predložil nobenih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o tem, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Storilec pa bo še vedno imel možnost zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje, pri čemer mora ta predlog vložiti najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse.