Jedro

Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Ta postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Proti izdanemu sklepu o izvršbi je toženka vložila ugovor. Po presoji, da je utemeljen, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Postopek se je nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

2. Ker predlog za izvršbo nima vseh tistih sestavin, ki jih mora imeti vsaka tožba (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je sodišče tožnico s sklepom z dne 2. 7. 2020 pozvalo (red. št. 10, v nadaljevanju: pozivni sklep), naj v danem roku tožbo ustrezno dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP). Hkrati jo je s plačilnim nalogom z dne 2. 7. 2020 pozvalo, da v danem roku tudi doplača manjkajočo sodno takso za redni postopek1. Ta plačilni nalog je vseboval tudi opozorilo na pravne posledice, če tožnica tega ne bi storila. Če sodna taksa ni plačana, se namreč vloga šteje za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Izpodbijani sklep

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo. Ugotovilo je, da tožnica sodne takse v postavljenem roku ni doplačala.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti temu sklepu se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da ni prejela nikakršnega naloga za plačilo sodne takse. Prejela je zgolj obvestilo, da mora na pošti dvigniti pisanje v zadevi VI Pg 832/2020. Ker ga zaradi dopusta delavke, ki je zadolžena za pošto, v tem času ni dvignila, bi pisanje nato moralo biti po 15 dneh puščeno v predalčniku. Ker pa je bilo pisanje poslano nazaj naslovniku, je bila tožnici odvzeta možnost plačila sodne takse. Pritožnica je zato predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, nato pa tožnico znova pozove na plačilo sodne takse.

5. Toženka je na pritožbo pravočasno odgovorila. V njej je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe o tem, ali je tožnica v obravnavanem času prejemala tudi drugo pošto. V kolikor jo je, je mogoče sklepati, da tožnica ni storila vsega, kar je potrebno, da bi lahko sodno pisanje sprejela.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Nalog za plačilo sodne takse, skupaj s pozivnim sklepom, je bil tožnici vročen s fikcijo. Strankam postopka se sodna pisanja na tak način vročajo takrat, kadar jim pošiljk, za katere ZPP predpisuje osebno vročitev ali takrat, kadar sodišče oceni, da je to potrebno (prvi in drugi odstavek 142. člena ZPP), ni mogoče osebno vročiti.

8. Pravnim osebam se skladno s 133. členom ZPP osebna vročitev opravi na naslovu, ki je vpisan v register. Če to ni mogoče, se v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih prostorov pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter ga podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od v predalčniku puščenega obvestila, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom teh 15 dni, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima hišnega predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti (tretji in četrti v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP). V primeru, ko naslovnik pisanja v 15 dnevnem roku ne dvigne, je za ugotovitev dneva vročitve odločilen datum, ki je naveden na obvestilu o prispelem pismu.

9. Iz vročilnice na list. št. 43 je razvidno, da je nalog za plačilo sodne takse z dne 2. 7. 2020 (red. št. 9, l. št. 40 spisa), skupaj s pozivnim sklepom (red. št. 10, l. št. 42), vročevalec poskusil tožnici vročiti 3. 7. 2020, vendar mu to ni uspelo. Zato ji je na vratih stanovanja pustil obvestilo s podatkom o tem, kje je pismo in pozivom, naj ga 15 dneh dvigne. Ta rok je pretekel 20. 7. 2020, rok 15 dni za plačilo sodne takse pa 19. 8. 2020. Letos so sodne počitnice, ko procesni rok ne teče, trajale namreč od 1. 8. do 15. 8. Ker pa tožnica v 15 dneh od omenjenega obvestila pisma s pozivnim sklepom in plačilnim nalogom ni dvignila, in tudi ni imela hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika, je bilo pisanje vrnjeno sodišču. 10. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Takšna domneva velja tudi glede podatkov, ki so navedeni na vročilnici. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

11. Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da bi moralo biti pisanje po preteku 15 dni puščeno v nabiralniku, s čimer bi bila opravljena fikcija vročitve, tožnica pa bi nato imela možnost sodno takso plačati. Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna2. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem. Tudi sicer pritožnica ne trdi, da v obvestilu o prispelem pismu ni bila opozorjena na to, da se bo v primeru, ko naslovnik nima hišnega predalčnika ali je ta neuporaben, pisanje vrnilo sodišču. Ker je vročevalec ugotovil, da tožnica nima hišnega predalčnika, je bilo pisanje skladno s pravili o vročanju s fikcijo pravilno vrnjeno sodišču. 12. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi zatrjevana (a neizkazana) odsotnost delavke, ki je bila zadolžena za sprejem pošte v času vročanja sporne pošiljke, ne more izpodbiti pravilnosti vročitve. V konkretnem primeru je bila sodna pošiljka naslovljena na gospodarsko družbo, ki se ji pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register (drugi odstavek 139. člena ZPP). Pri pravni osebi pa pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja na naslovu, ki je vpisan v sodni register3. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je namreč dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno. To pa vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.

13. Plačilni nalog za plačilo sodne takse je tako bil tožnici pravilno vročen s fikcijo. Pritožnica torej domneve o pravilni vročitvi ni izpodbila. Zato je tudi dokazni predlog z opravo poizvedb na pošti Vransko glede vročitve plačilnega naloga neutemeljen. Tudi zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339.člena ZPP) ni podana. Ker tožnica sodne takse v postavljenem roku ni plačala, je odločitev sodišča prve stopnje, da se zaradi fikcije umika tožbe postopek ustavi, pravilna.

14. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ker je zaradi postopka izvršbe na temelju verodostojne listine del takse že bil plačan, je treba pač zgolj doplačati manjkajočo sodno takso. 2 Primerjaj sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 207/2018 ter Višjega sodišča v Celju Cp 296/2018. 3 Tako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1700/2014.