Jedro

Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic (v nadaljevanju tožena stranka) zavrgla tožnikovo zahtevo za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 30. 4. 2014 vložil zahtevo za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988. Tožena stranka se sklicuje na Zakon o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri) in citira 5. člen in 6. člen tega zakona. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da ima oseba, ki ji je po tem zakonu priznan status bivšega političnega zapornika, pravico do odškodnine. Državljanu Republike Slovenije, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti. Tožnikova zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 pa ni upravna stvar oziroma stvar, o kateri bi lahko odločala tožena stranka.

Tožnik je zoper navedeni sklep vložil tožbo (ki jo je poimenoval pritožba). Iz njegovih laičnih navedb izhaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Sklicuje se na sklep tožene stranke z dne 11. 10. 2005, s katerim mu je bil priznan status bivšega političnega zapornika za čas od 15. 3. 1988 do 26. 7. 1988 in po katerem se mu navedeni čas všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju ter se mu za ta čas prizna pravica do odškodnine. Navaja, da je bilo izplačilo odškodnine smešno. Na Upravni enoti Ajdovščina teče postopek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida. V nadaljevanju pojasnjuje, da je že skoraj deset let invalidsko upokojen zaradi posledic poškodbe, ki jo je utrpel v JNA. Zdravil se je tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija. V vojski je bil na Kosovem, kjer je bil žrtev mednacionalnih konfliktov, ker je bil Slovenc, pri čemer opisuje neprimerno ravnanje komandanta, „ki ga je izobčil, zlorabil in mu vzel življenje“. Navaja, da so mu očitali poskus samomora, vendar je tudi napeljevanje k samomoru ali samopoškodbi kaznivo dejanje v vseh pravnih državah, ter da mu zaradi poškodbe pripada odškodnina. Odškodnine pa ni mogel uveljavljati v roku zaradi političnih razmer. S priznanjem statusa vojaškega mirnodobnega invalida bi država sprejela odgovornost za izplačilo deleža pokojnine, ki mu ga sedaj pokriva socialni dodatek, ki pa obremenjuje nepremičnino njegovega sina. V dopolnitvi tožbe pojasnjuje okoliščine v zvezi s postopkom za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida. Dodatno opisuje, kako so v JNA nad njim izvajali psihični in fizični pritisk. Po strelni poškodbi je bil hospitaliziran v Vojaški bolnišnici v Skopju. Meni, da mu je z nepriznavanjem statusa vojnega invalida storjena ponovna krivica.

Tožena stranka ni vložila posebnega odgovora na tožbo, je pa sodišču poslala predmetni upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavanem primeru je sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo zahtevo za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988. ZPKri v 1. členu določa, da ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja, postopek za uveljavljanje teh pravice ter organe, ki odločajo o teh pravicah. Kot izhaja iz predloženega upravnega spisa, je tožena stranka v postopku ugotovila (poročilo z dne 13. 1. 2015), da je tožnik vložil vlogo zaradi strelne poškodbe levega ramena v letu 1988, za katero ni odgovoren, ter da je navedel dolgotrajne zdravstvene težave – fizične (okvara mišic in živca) ter psihične, ki se še stopnjujejo. Na Upravni enoti Ajdovščina pa teče postopek za priznanje statusa in pravic vojnega invalida. Tožnik je k vlogi priložil izvedensko mnenje Invalidske komisije ZPIZ v Novi Gorici z dne 23. 4. 2009 ter medicinsko dokumentacijo ter sklep Komisije št. 714-01-351/2003 z dne 11. 10. 2005 o priznanju statusa bivšega političnega zapornika ter odškodnine in pokojninske dobe za čas od 15. 3. 1988 do 26. 7. 1988. Na podlagi teh ugotovitev je tožena stranka ugotovila, da za tožnikov zahtevek ni pravne podlage po ZPKri, zaradi česar je zahtevek zavrgla.

Navedeni zaključek je tudi po presoji sodišča pravilen. Iz tožnikovega zahtevka namreč izhaja, da navedeni zahtevek ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri. Tožnik v svoji zahtevi kot tudi v tožbi navaja okoliščine, s katerimi pojasnjuje utemeljenost priznanja statusa vojnega invalida. Ta postopek pa poteka na Upravni enoti Ajdovščina, na kar se sam sklicuje, in ni predmet tega postopka. S sklepom tožene stranke z dne 11. 10. 2005 je bil tožniku, kar tudi sam navaja in kar izhaja iz upravnega spisa, priznan status političnega zapornika za čas od 15. 3. 1988 do 26. 7. 1988. Z navedenim sklepom je bilo tudi odločeno, da se mu omenjeni čas všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju ter da se mu za ta čas prizna pravica do odškodnine. Omenjeni postopek je imel podlago v ZPKri in je že pravnomočno končan. Zato tožnikova navedba, da mu je bila višina na tej podlagi izplačane odškodnine smešna, na to ne more vplivati.

Tožnikova nova zahteva (z dne 30. 4. 2014) za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988, ki je predmet tega postopka, pa ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri. Zato je bila tožnikova zahteva ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravilno zavržena. ZPKri namreč v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. čelna ZPKri določa smiselno uporabo ZUP.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).