Jedro

Stranke lahko zoper sklep s katerim sodišče prve stopnje ugotovi ničnost upravnega akta po 68. členu ZUS-1 vložijo revizijo.

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne predstavlja akta iz prvega oziroma drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Sklep o ustavitvi postopka je procesni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, vendar je tudi za izpodbijanje tega sklepa potreben pravni interes. Tega pa ima le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ni taka oseba. Uspeh s tožbo bi namreč pritožnika ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže. II. Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper I. točko izreka sklepa začne teči za tožečo stranko z dnem vročitve tega sklepa.

III. Pritožba zoper II. in III. točko izreka sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

IV. Tožeča in tožena stranka sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper sklep Inšpektorata Mestne občine Ljubljana, št. 06100-1036/2020-67 z dne 9. 8. 2022. Z navedenim sklepom je Inšpektorat ustavil inšpekcijski postopek, uveden zaradi odstranitve tožnikove lope za shranjevanje kmetijskega orodja in dveh nadstreškov (1. točka izreka sklepa), zavrnil tožnikov zahtevek za povrnitev škode v višini 20.000,00 EUR in odločil, da nastalo škodo tožnik trpi sam (2. točka izreka). Tožnik je v tožbi uveljavljal tudi sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker naj bi Inšpektorat oziroma tožena stranka s svojimi dejanji posegla v njegove ustavne pravice in svoboščine.1

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbi delno ugodilo in za nično izreklo 2. točko izreka sklepa Inšpektorata, Mestne občine Ljubljana (I. točka izreka), v preostalem delu je tožbo zavrglo (II. točka izreka ). Odločilo je še, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

3. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje kot razlog za izrek ničnosti navedlo 1. točko prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločiti v upravnem postopku. Pojasnilo je, da je bilo z 2. točko izreka sklepa Inšpektorata Mestne občine Ljubljana odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, ki spada v pristojnost sodišča splošne pristojnosti, zato je izpodbijani sklep v tej točki izreka ničen, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 37. člena in 68. člena ZUS-1). Odločitev o zavrženju tožbe, vložene zoper sklep o ustavitvi postopka, je sodišče prve stopnje oprlo na 4. in 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in se pri tem sklicevalo na stališči Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 27/2021 in I Up 120/2022 o učinkih ustavitve inšpekcijskega postopka in pomanjkanju pravnega interesa za izpodbijanje procesnih sklepov. Glede tožbe vložene po 4. členu ZUS-1 pa je navedlo, da je vložena po poteku 30 dni od storjenih dejanj in jo je zato zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 4. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi moralo sodišče, glede na navedbe v tožbi in ostalih vlogah, tožbo obravnavati po vsebini. Čeprav je bil inšpekcijski postopek s sklepom ustavljen, ima pravni interes za izpodbijanje sklepa o ustavitvi, saj je bil inšpekcijski postopek voden nezakonito, z izpodbijanim sklepom pa je bilo poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Naloženo obveznost je izpolnil le zaradi grožnje visokih glob, vendar je ravnanju in odločitvi tožene stranke nasprotovali in tudi vložil tožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

**K I. in II. točki izreka**

6. Pritožba ni dovoljena.

7. ZUS-1 v prvem odstavku 95. člena določa, da lahko stranke zoper sklep s katerim sodišče prve stopnje ugotovi ničnost upravnega akta po 68. členu tega zakona vložijo revizijo. Navedeno pomeni, da zoper ta del izpodbijanega sklepa pritožba ni dopustna, ampak lahko tožeča in tožena stranka zoper ugotovljeno ničnost izpodbijanega akta vložita predlog za dopustitev revizije.

8. Glede na to, da sta bili stranki s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu nepravilno poučeni, da lahko zoper sklep vložita pritožbo in je tožeča stranka temu sledila (v pritožbi je namreč navedla, da sklep izpodbija v celoti), je zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ker ji zaradi napačnega pravnega pouka ne smejo nastati negativne pravne posledice, je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

**K III. točki izreka**

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Sodišče prve stopnje je z II. točko izreka sklepa kot nedovoljeno zavrglo pritožnikovo tožbo zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka (izpodbojna tožba po prvi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Njegovo tožbo, vloženo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tožba po prvem odstavku 4. člena ZUS-1) pa je zavrglo kot prepozno.

11. Pritožnik meni, da je taka presoja napačna in bi moralo sodišče njegovo tožbo obravnavati po vsebini. Ker se v pritožbi sklicuje na navedbe v tožbi in vlogah mu je treba že na tem mestu pojasnit, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče vložiti iz razlogov, naštetih v prvem odstavku 75. člena ZUS-1. To pa stranki nalaga, da pritožbo obrazloži celovito tako, da v tej obrazložitvi navede zatrjevane kršitve in jih konkretizira. Le na ta način pritožbenemu sodišču omogoči opredelitev do pritožbenih stališč, ki so bistvena za presojo izpodbijane sodbe. Sklicevanje na navedbe v drugih vlogah tega ne nadomesti in tudi ni upoštevno.

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka

12. Pravilna in skladna s stališči Vrhovnega sodišča je presoja sodišča prve stopnje, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne predstavlja akta iz prvega oziroma drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.2 Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka po četrtem odstavku 135. člena ZUP in 28. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, zaradi odsotnosti javnega interesa ni več potrebno. Tak sklep torej ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke in ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.

13. Skladna s stališči Vrhovnega sodišča je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka procesni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, vendar je tudi za izpodbijanje tega sklepa potreben pravni interes.3 Tega pa ima le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ni taka oseba. Uspeh s tožbo bi namreč pritožnika ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa. Bistvo inšpekcijskega nadzora je namreč izrekanje inšpekcijskih ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja, ne pa golo ugotavljanje kršitev zakona, čeprav te ne zahtevajo naložitve inšpekcijskih ukrepov.4 V obravnavani zadevi zato pritožnikova odstranitev lope in dveh nadstreškov ni pomenilo drugega kot novo okoliščino, ki jo je moral upravni organ upoštevati pri odločanju, ali je podana kršitev zakona in s tem podlaga za naložitev inšpekcijskih ukrepov pritožniku. Za to presojo pa ni bistveno, zaradi katerih razlogov je pritožnik objekte odstranil. Pomembno je, da je zaradi odstranitve objektov po oceni inšpekcijskega organa odpadel razlog za vodenje postopka po uradni dolžnosti z namenom varstva javnega interesa, ki se v inšpekcijskih postopkih uresničuje z izrekanjem ukrepov za odpravo protipravnega stanja.

14. Tudi iz navedb v pritožbi ni razvidno v čem bi si pritožnik v tej zadevi v primeru odprave sklepa o ustavitvi in ponovljenem postopku inšpekcijskega nadzora izboljšal pravni položaj. Pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora zoper sklep o ustavitvi postopka namreč ne more utemeljevati niti z morebitnimi procesnimi kršitvami inšpektorja in s pavšalnimi navedbami o posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine.

15. Vrhovno sodišče še pripominja, da za zavrženje tožbe zadošča neizpolnjevanje ene procesne predpostavke. V konkretni zadevi je to pomanjkanje pravnega interesa za vsebinsko presojo tožbe. Kot je sodišče prve stopnje že samo pravilno zapisalo, je na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 zoper sklep o ustavitvi postopka upravni spor dopusten, vendar le, če tožnik zanj izkazuje pravni interes. Tega pa, kot že pojasnjeno, pritožnik ne izkazuje. Pravilno je torej zavrženje tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, vendar navedba dveh pravnih podlag na pravilnost razlogov in odločitve ni vplivala.

Tožba po prvem odstavku 4. člena ZUS-1

16. Sodišče prve stopnje je pritožnikovo tožbo obravnavalo tudi kot tožbo po prvem dostavku 4. člena ZUS-1 in jo kot prepozno zavrglo. Pritožnik te ugotovitve ne prereka in jo s pritožbo ne izpodbija. Poleg tega ne navaja nobenih drugih razlogov v zvezi z zavrženjem tega dela tožbe. Ne da bi se Vrhovno sodišče opredelilo do dopustnosti take tožbe, se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožba vložena po izteku 30 dnevnega roka in zato prepozna.

Zaključek

17. Glede na navedeno in ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**K IV. točki izreka**

18. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakon o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Svoje stroške postopka trpi tudi tožena stranka, saj z navedbami v odgovoru na pritožbo ni v ničemer pripomogla k rešitvi pritožbe, temveč je v njem v bistvenem delu zgolj ponovila utemeljitev sodišča prve stopnje.

1 Navedel je, da naj bi tožena stranka oziroma Inšpektorat s tem, ko je na njegovo lopo pribil poziv (brez naslovnika in imena) k odstranitvi lope in obeh nadstreškov, oziroma z dejanji, na podlagi katerih je nato tožnik 11. 5. 2022 sam odstranil lopo in nadstreške, kršila ustavni načeli retroaktivnosti in enakosti pred zakonom. 2 O tem odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015, X Ips 40/2016, I Up 58/2019, I Up 17/2020, I Up 27/2021 in druge 3 Tako odločbe Vrhovnega sodišča I Up 107/2020, I Up 119/2021, I Up 118/2023 in druge. 4 O tem Vrhovno sodišče že v odločbi I Up 107/2020, 11. točka obrazložitve.