Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2.Zoper citirani sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sklep o izvršbi izpodbijal v celoti in ne delno, kot zmotno ugotavlja sodišče. Zatrjevano in izkazano plačilo 70,00 EUR predstavlja materialno pravni dokaz, ki se glede na vložen ugovor zoper izpodbijani sklep, ki temelji na neki domnevi, ki je zakonsko definirana, lahko presoja le v pravdnem postopku oziroma v gospodarskem sporu. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo proučevati in presojati listinskih dokazov, saj ni niti stvarno niti krajevno pristojno za takšno odločanje. Meni, da je bistveno za presojo zgolj dejstvo, da je dolžnik vložil obrazložen in pravočasen ugovor, v takem primeru pa ima dolžnik pravico do postopka v gospodarskem sporu, kjer se lahko ti dokazi presojajo. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

3.Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje o ugovoru odločiti tako, kot to določa drugi odstavek 62. člena ZIZ. Iz ugovora izhaja, da je dolžnik v njem navedel le, da je upniku plačal 70,00 EUR, in izkazoval plačilo po izdaji sklepa o izvršbi. Iz pojasnjenega že samo po sebi izhaja, da dolžnik v ugovoru ni nasprotoval obstoju obveznosti plačila upnikove terjatve v trenutku, ko mu je bila ta s sklepom o izvršbi, izdanim 3. 4. 2024, naložena v plačilo, in torej tudi ne naložitvi te terjatve v plačilo, ampak je zatrjeval zgolj (delno) prenehanje te terjatve po izdaji sklepa o izvršbi. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

6.Sodišče prve stopnje je tako upniku v skladu s 57. členom ZIZ ugovor, ki ga je pravilno štelo kot obrazloženega v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, utemeljeno vročilo v odgovor, o ugovoru pa nato odločilo upoštevaje navedbe in dokaze, ki jih je dolžnik podal v ugovoru, in nasprotne navedbe in dokaze, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor. Po vpogledu v listinska dokazila, ki sta jih predložili obe stranki, je ugotovilo, da upnik plačila v višini 70,00 EUR ni prejel. Na podlagi te ugotovitve, ki je pritožba ne izpodbija, pa je dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

7.Po pojasnjenem in ker sodišče druge stopnje tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2, 57, 58, 58/4, 62, 62/2, 62/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.