Jedro

Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki, ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi, zato se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se posamezni stik podaljša za dve uri.

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo stike med B.P. kot očetom in U.P. kot njegovo hčerko tako, da potekajo vsak petek od 16.00 ure, ko B.P. prevzame hčerko U. na parkirišču Osnovne šole L. in jo nato ob 17.00 uri istega dne ponovno pripelje na isto parkirišče ter jo prepusti v varstvo materi A.G. V času, ko bo U. z materjo na dopustu izven kraja bivališča se stiki ne izvajajo, o tem, da bo U. šla na dopust in koliko časa bo ta trajal, je A.G. dolžna obvestiti B.P. pismeno ali po telefonu najmanj tri dni pred predvidenim stikom. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predlagatelja je slednji dolžan pisno ali po telefonu obvestiti A.G. najmanj tri dni pred predvidenim stikom, v primeru izrednih dogodkov takoj, ko to lahko stori. V primeru U. bolezni ali drugačne odsotnosti in v primeru, da zaradi nepredvidenih okoliščin A.G. hčerke U. ne bi mogla pripeljati na stik, je A.G. dolžna na primeren način čimprej obvestiti B.P. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje matere mladoletne U., ki je zatrjevala, da se deklica pri očetu ne počuti dobro zaradi neurejenih življenjskih razmer, pri čemer ni ugotavljalo katere naj bi te razmere bile in kako naj bi na mladoletno deklico vplivale. Pritožnik poudarja, da ima v celoti urejene življenjske razmere in ni izkazano, da bi bil kakorkoli problematičen. Takoj po razpadu življenjske skupnosti z materjo mladoletne U. je z otrokom preživljal veliko kvalitetnega prostega časa, vključno s prenočevanjem hčere pri očetu in preživljanjem skupnega dopusta. V korist otroka je, da otrok, ki s staršem ne živi, vzdržuje pogoste in kvalitetne stike, preko katerih je očetu omogočeno, da vpliva na otrokovo vzgojo in skladen osebnostni razvoj. Nato citira določila Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in trdi, da v konkretnem primeru sodišče prve stopnje otrokovih koristi ni ugotovilo, kar izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca dr. Z. Zgolj domneva, da gre za stisko mladoletne U., nastalo zaradi situacije po ločitvi, ne vzdrži presoje, kajti osebni stiki med pritožnikom in hčerjo so po razpadu življenjske skupnosti določeno obdobje še normalno potekali. Nadalje pritožnik zatrjuje, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo. Iz izvedenskega mnenja z dne 3.5.2005 izhaja, da naj stiki potekajo sprva enkrat tedensko po nekaj ur, kasneje pa naj se frekvenca spreminja. V začasni sodni poravnavi z dne 13.7.2007 sta se starša dogovorila, da naj stiki potekajo dve uri enkrat tedensko, sodišče pa je določilo stike eno uro enkrat tedensko, kar ni v skladu niti z izvedenskim mnenjem, niti z začasno sodno poravnavo. V tako kratkem času mladoletna U. ne more vzpostaviti pristen odnos zaupanja in varnosti. Izrecno izpostavlja, da je problematična že sama predstavitev vloge očeta mladoletni U., ki ga je deklica prva leta prepoznavala v njegovi vlogi, to je v vlogi očeta in ga je tako tudi imenovala, zdaj ga kliče le po imenu. Nadalje pritožnik ugotavlja, da je izrek sklepa tako nedoločen, da bistveno otežuje ali celo onemogoča njegovo izvršljivost, saj praktično vsaka okoliščina od otrokove bolezni, letnega dopusta matere z otrokom ali katerakoli druga nepredvidljiva okoliščina predstavlja razlog, da stiki med očetom in hčerko U. ne potekajo.

Pritožba je utemeljena v navedenem obsegu.

Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo tako določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, kot tudi Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in določilo stike med mladoletno U. in njenim očetom, ker njena starša ne živita več skupaj. Stiki so v korist otroka in potrebni za njegov zdrav razvoj, starši pa morajo ravnati skladno s tem namenom. Naloga vseh javnih organov pa je, da postopajo tako, da se koristi otroka uresničijo. Vse to je imelo sodišče prve stopnje pred očmi, ko je odločalo o stikih, vendar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča stike mladoletne U. z očetom določilo časovno prekratko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mladoletna U. stike z očetom odklanja, zato se je tudi center za socialno delo angažiral za pripravo stikov, kateri pa naj bodo v začetku krajši in naj se nato postopno podaljšujejo. Tudi izvedenec B.Z., katerega izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje sprejelo, z njim sta se strinjali tudi pravdni stranki, je izrecno poudaril, naj bodo stiki z mladoletno U. in očetom postopni, sprva nekaj ur. Frekvenca naj se spreminja skladno z U. odzivnostjo in stopnjo napredovanja odnosov med očetom in hčerjo. Za otroka pa je koristno, da se stiki ponovno vzpostavijo, kajti to je pomembno za psihofizični razvoj otroka. Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga pritožbi predlagatelja ugodilo ter posamezni stik podaljšalo za dve uri. V času treh ur, ki ga ima pritožnik na razpolago za posamezni stik, pa je dovolj časa za postopno prilagajanje otroka, kar pa bo v nadalje tudi podlaga, da se ti stiki lahko tudi drugače določijo. V ostalem delu pa pritožba ni utemeljena, kajti ne drži, da je izvrševanje stikov tako kot je v sklepu sodišča prve stopnje določeno, neizvršljivo, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.