Jedro

Tožeča stranka ni uspela utemeljiti, da bi bilo postopek odločanja o preostanku dogovorjenega plačila za izdelavo projektne dokumentacije, lažje izpeljati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Vrhovno sodišče je tako predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Tožeča stranka na Okrožno sodišče v Mariboru vložila tožbo, s katero je uveljavljala zahtevke za plačilo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti ter kršitve materialnih in moralnih avtorskih pravic v skupni višini 205.000,00 EUR. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Pg 566/2021 z dne 19. 11. 2021 sklenilo, da se tožbeni zahtevek za plačilo 92.000,00 EUR za plačilo civilne kazni zaradi kršitve materialne avtorske pravice ter tožbena zahtevka za plačilo 14.000,00 EUR in 7.000,00 EUR nepremoženjske škode zaradi kršitve moralne avtorske pravice izločijo in se vpišejo pod posebno opravilno številko, saj gre pri teh zahtevkih za spor iz avtorske pravice, za takšne spore pa je predpisana izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tožeča stranka je po tem vložila predlog za delegacijo pristojnosti, v katerem predlaga, da Vrhovno sodišče za obravnavo tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo preostanka dogovorjenega plačila za izdelavo projektne dokumentacije, določi Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno tudi za obravnavo preostalega dela.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Tožeča stranka je v I. točki tožbe utemeljevala neutemeljen odstop od pogodbe, v II. točki pa je poleg tega utemeljevala še kršitev materialnih avtorskih pravic, vendar pa se dokazni predlogi pri teh dveh točkah ne ujemajo. Navedba tožeče stranke, da se dokazni predlogi (glede vseh zahtevkov) popolnoma prekrivajo, torej ne drži. Kateri dokazni predlogi so dejansko skupni, pa tožeča stranka ni navedla. Tožeča stranka tudi zgolj pavšalno navaja, da je zahtevek za plačilo preostanka dogovorjenega plačila za izdelavo projektne dokumentacije vsebinsko prepleten in povezan z zahtevki iz naslova kršitev avtorskih pravic. Navedbe tožeče stranke so torej preveč pavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.

5. Tožeča stranka tako ni uspela utemeljiti, da bi bilo postopek odločanja o preostanku dogovorjenega plačila za izdelavo projektne dokumentacije, lažje izpeljati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Vrhovno sodišče je tako predlog zavrnilo.

6. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).