Jedro

Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov za poizvedbo v AJPES o matični številki in naslovu dolžnika v višini 30,00 EUR in 2% materialnih stroškov na ta znesek. Upnikov pooblaščenec je to poizvedbo opravil z vpogledom na javno dostopno spletno stran, kar ni terjalo dodatnih stroškov in tudi ne veliko dodatnega časa. Tudi sicer so podatki o dolžniku obvezna sestavina predloga za izvršbo (41. člen ZIZ), zato je treba šteti, da je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo izvršilnega predloga.

Izrek

I. Pritožba zoper odločitev o stroških (tretji odstavek) izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev (prvi odstavek), dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek), stroške upnika odmerilo na 134,00 EUR (tretji odstavek), in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Trebnjem (četrti odstavek).

2. Upnik odločitev o stroških izpodbija s pravočasno pritožbo. Uveljavlja razlog bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in v njem pri stroških upnika navedel, da zahteva vračilo odvetniških stroškov (skupaj z DDV), zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov in vračilo takse za predlog in sklep. V predlogu za izvršbo je izrecno navedel, da zahteva tudi povračilo drugih stroškov – poizvedba na AJPES za matično in naslov dolžnika po tarifni številki 39/5 – 50 točk oz. 30 EUR in 2 % materialne stroške, skupaj 156,00 EUR. V izpodbijanem sklepu je sodišče odločilo, da se stroški upnika odmerijo na 134,00 EUR, pri tem pa se do priglašenih stroškov ni opredelilo in ni podalo obrazložitve, kaj odmerjeni znesek 134,00 EUR predstavlja. Odločitev sodišča je tako v tem delu pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu prizna vse priglašene stroške oziroma, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa se dolžniku naloži povrnitev nastalih pritožbenih stroškov.

3. Dolžnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi šestih verodostojnih listin – petih računov in izpisa odprtih postavk (IOP) na podlagi 14. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih zaradi izterjave glavnice v znesku 1.699,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. V tretjem odstavku izreka sklepa o izvršbi je sodišče upniku priznalo 134,00 EUR stroškov postopka. Predlog za izvršbo je vložil na predpisanem obrazcu, skladno s Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju Pravilnik), zaradi izterjave glavnice v znesku 1.699,91 s pripadki. V odseku obrazca predloga za izvršbo, predvidenim za stroške upnika, je zahteval vračilo odvetniških stroškov, sodne takse za predlog in sklep, ter dodatno še druge odvetniške stroške, in sicer za: poizvedbo v AJPES za matično številko in sedež dolžnika (tar. št. 39/5 - 30,00 EUR) in 2 % materialne stroške za druge odvetniške stroške.

7. Sodišče prve stopnje je upniku priznalo znesek v višini 134,00 EUR.

8. Pritožbeni očitki o podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ so neutemeljeni in je izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo, mogoče preizkusiti.1 Sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine so izdani samodejno v informacijskem sistemu, pri čemer se navede znesek stroškov, ki se upniku priznajo. Na podlagi tega zneska in upoštevajoč upnikovo priglasitev v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o izvršbi, je mogoče razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo in katerih ne (kot je razvidno iz prejšnje točke te obrazložitve).

9. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je torej, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.

10. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je upnik upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov za poizvedbo v AJPES o matični številki in naslovu dolžnika v višini 30,00 EUR in 2% materialnih stroškov na ta znesek. Iz spisa izhaja, da je upnikov pooblaščenec to poizvedbo opravil z vpogledom na javno dostopno spletno stran, kar ni terjalo dodatnih stroškov in tudi ne veliko dodatnega časa. Tudi sicer so podatki o dolžniku obvezna sestavina predloga za izvršbo (41. člen ZIZ), zato je treba šteti, da je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo izvršilnega predloga. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je upnik upravičen tudi do 2% materialnih stroškov in do 22% DDV, ker upnik v Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni zahteval povračila DDV na odvetniške stroške in tudi ni zahteval 2% materialnih stroškov od odvetniških stroškov. Zato pritožba ni utemeljena.

11. Višje sodišče je samo preverilo pravilno odmero priglašenih stroškov, do katerih je upravičen upnik. Skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) je glede na vrednost spornega predmeta upnik upravičen do povračila stroškov v višini 100 točk oziroma 60,00 EUR (ob vrednosti točke 0,60 EUR) za sestavo izvršilnega predloga (1. točka tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT) in skladno z Zakonom o sodnih taksah še 44,00 EUR za sodno takso za postopek o izvršilnem predlogu, kar skupaj znaša 104,00 EUR in ne 134,00 EUR kot je odmerilo sodišče prve stopnje. Kljub takšni ugotovitvi, višje sodišče izpodbijanega sklepa ni spreminjalo, saj bi bila pravilna in znižana odmera stroškov na 104,00 EUR upniku v škodo (359. člen ZPP; prepoved reformacije in peius).

12. Glede na navedeno upnikova pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem tretjem odstavku izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 V sodni praksi in pravni teoriji (primerjaj Janez Vlaj, Stroški postopka, Pravosodni bilten št. 2/2008, str. 9) je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odločitev o stroških takšna, da omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji.