Jedro

Objektivna okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja kot oviro za izpolnitev obveznosti, je v obravnavanem primeru nastala že pred izrekom pogojne obsodbe, zato njegovo sklicevanje na osebni stečaj ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi mu bila možno izpolnitev posebnega pogoja odpustiti oz. postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z v uvodu navedeno sodbo obsojenemu A. A. preklical pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo istega sodišča II K 41743/2012, ki je postala pravnomočna 29. 11. 2013 in mu je izrekel kazen deset mesecev zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da se obsojenca oprosti plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo je vložil pritožbo obsojenec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se mu pogojna obsodba ne prekliče, izpolnitev obveznosti pa odpusti, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje zaradi določitve novega roka za izpolnitev posebnega pogoja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb je obsojenčevo zatrjevanje, da je bil ves čas paricijskega roka za izpolnitev posebnega pogoja v osebnem stečaju, ki je bil zoper njega uveden že pred pravnomočnostjo sodbe in bo zaključen šele po njenem poteku. Zato so po njegovem stališču podane okoliščine, ki kažejo, da utemeljeno ni mogel izpolniti posebnega pogoja, ker za to ni imel objektivnih možnosti. Stališče sodišča prve stopnje, da bi obsojenec kljub osebnemu stečaju moral poravnati svojo obveznost, je po stališču pritožnika zmotno in v nasprotju z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožnik se sklicuje še na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 77809/2010 z dne 11. 11. 2015, v katerem je bilo navedeno, da je obsojencu zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja začasno onemogočena izpolnitev posebnega pogoja zunaj stečajnega postopka.

5. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je že sam pritožnik izpostavil, da je bil stečaj nad njim uveden že kar leto in pol pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba. V zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, je šlo za drugačno situacijo, saj je bil v tistem primeru postopek osebnega stečaja nad obsojencem uveden šele tri mesece po pravnomočnosti izrečene pogojne obsodbe. V obravnavani zadevi pa je obsojenec že v času izreka pogojne obsodbe vedel, da je nad njim uveden stečaj ter da s svojim premoženjem, z izjemo minimalnega osebnega dohodka, izven stečaja ne more razpolagati. Kljub temu je v času sojenja oz. v končni besedi izrazil strinjanje z izrekom pogojne obsodbe ter določitvijo posebnega pogoja oz. je celo sam zaprosil za izrek pogojne obsodbe z določenim posebnim pogojem, kar je utemeljeval z navedbami, da bo na tak način lažje poplačal dolgovani znesek oškodovancu.

6. Objektivna okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja kot oviro za izpolnitev obveznosti, je v obravnavanem primeru nastala že pred izrekom pogojne obsodbe, zato njegovo sklicevanje na osebni stečaj ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi mu bila možno izpolnitev posebnega pogoja odpustiti oz. postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti. Zavzemanje pritožnika za podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja, je neutemeljeno, saj se je preizkusna doba iztekla dne 29. 11. 2015, zaradi česar roka ni možno več podaljšati (61. člen KZ-1). V roku enega leta po izteku preizkusne dobe je možno izrečeno pogojno obsodbo le preklicati (drugi odstavek 62. člena KZ-1) ali pa postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je že sama določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi bila nepravična, ker je že takrat to pomenilo izrek kazni zapora, ker posebnega pogoja zaradi osebnega stečaja in določb ZFPPIPP ni bil zmožen uresničiti. Kot je bilo poudarjeno, se je obsojenec že v času izteka pogojne obsodbe z njo v celoti strinjal in celo zanjo zaprosil. Določbe ZFPPIPP ne omejujejo razpolaganja z minimalnim dohodkom. Obsojenec je vseskozi navajal, da je zaposlen, prav tako je zaposlena njegova zunajzakonska partnerka. Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi obsojenec lahko z večkratnimi manjšimi nakazili vsaj delno izpolnil naloženo obveznost in tako izkazala minimalno pripravljenost izpolnitve naložene obveznosti. Izrečena pogojna obsodba je postala pravnomočna dne 29. 11. 2013, obsojenec pa v več kot dveh letih in pol ni storil ničesar, da bi posebni pogoj vsaj delno izpolnil. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tega namena tudi ni imel. 8. Na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vplivajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine v zvezi z njegovo zunajzakonsko partnerko. Slednja je zdravstvene težave imela že v mesecu maju 2012, torej pred izrečeno pogojno obsodbo, bančna kredita zunajzakonske partnerke pa sta bila najeta v mesecu juniju 2012 in mesecu marcu 2013. Iz dokumentacije, ki se nanju nanaša, ni razvidno, za kakšen namen sta bila sploh najeta. Neutemeljeno je pritožnikovo sklicevanje na svoje psihično stanje, saj priložena dokazila psihiatrinje opredeljujejo zgolj njegovo nesposobnost udeleževati se (drugega) sodnega postopka in se ne nanašajo na njegove morebitne delovne oz. pridobitne zmožnosti. Poleg tega se ta nesposobnost nanaša le na krajše obdobje treh mesecev, ne pa na daljši čas oz. ves čas preizkusne dobe.

9. Razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, niso bili utemeljeni in ker sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona v škodo obsojenca (člen 383 ZKP), je pritožbo zavrnilo ni potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob upoštevanju okoliščin, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje glede obsojenčevih premoženjskih razmer, ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, saj bi v nasprotnem lahko bili ogroženo njegovo preživljanje.