Jedro

Mirovanje postopka nastane v primeru, ko nobena od strank ne pride na narok. Tudi če pravdni stranki nista imeli na voljo 15 dnevnega roka za pripravo na obravnavo, pa svoje odsotnosti nista opravičili pred pričetkom naroka, temveč šele po koncu naroka za glavno obravnavo, lahko sodišče vseeno sklene na obravnavi, da postopek miruje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z navedenim sklepom ugotovilo, da postopek v tem socialnem sporu miruje od 13.7.2000 dalje (list. št. 78). Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik (list. št. 87) zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožba ni utemeljena. Nesporno je, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 13.7.2000 ob 12.10 uri (list. št. 73), da je v vabilu opozorilo, da bo nastalo mirovanje postopka, če na narok ne bo prišla nobena izmed strank, da je bilo vabilo tožniku vročeno 4.7.2000 (povratnica k list.št. 73) in da se obravnave nobena od strank ni udeležila (zapisnik na list. št. 76). Iz prve strani zapisnika je razvidno, da se je obravnava pričela ob 12 uri in 10 minut. Iz pojasnila predsednice senata, priloženega pritožbenemu sodišču k predložitvenemu poročilu pa, da se je končala ob 12. uri 15 minut, kar je, kot ugotavlja pritožbeno sodišče iz obravnavnega zapisnika tudi logično ob tem, da je prvostopenjsko sodišče ob oklicu zadeve ugotovilo le, da stranki nista pristopili, da so vabila izkazana in da izostanki niso opravičeni ter nadalje, da je z dnem 13.7.2000 nastopilo mirovanje postopka. Glede na stanje po 1. odst. 499. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) je potrebno uporabiti določbe tega zakona o mirovanju postopka. Ta zakon v 1. odst. 209. čl. med drugim določa, da mirovanje postopka nastane, če nobena od strank ne pride na narok za glavno obravnavo. V pritožbi tožnik meni, da je izpodbijani sklep nezakonit zato, ker ni bil v redu povabljen na narok za glavno obravnavo ter se pri tem sklicuje na njegovo vlogo z dne 13.7.2000, ki jo je priložil pritožbi in je v prilogah pod A/5. V tej vlogi, ki je v spisu prvostopenjskega sodišča na list. št. 77 pa tožnik prosi za preložitev obravnave v tej zadevi, sklicujoč se na 2. odst. 280. čl. ZPP, po katerem je potrebno narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil narok za glavno obravnavo glede na vse že navedeno sicer res razpisan tako, da tožnik ni imel na razpolago vsaj 15 dni. Vendar pogoji za odreditev mirovanja postopka ne bi bili podani le v primeru, če bi že navedena tožnikova vloga prispela na prvostopenjsko sodišče pred narokom za glavno obravnavo. Navedena vloga je bila na prvostopejsko sodišče poslana po telefaksu in je iz sprejemnega žiga ter zaznamka na njem razvidno, da je na prvostopenjsko sodišče prispela ob 12. uri 55 minut. Torej že po zaključku naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče sprejelo sklep o mirovanju postopka. Če na narok ni nobene od strank, so namreč izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, četudi stranki nista imeli na razpolago 15 dni časa, - če nobena od strank ni predlagala preložitve naroka za glavno obravnavo, ki bi na prvostopenjsko sodišče prispela pred samim narokom. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep.