Jedro

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev, razen v primeru, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v IV. točki spremeni tako, da se glasi: „Tožnik J. Z. je dolžan plačati za čas od 1. 9. 2011 do 29. 2. 2012 za preživljanje mld. J. Z. še 100,00 EUR mesečne preživnine, skupaj 600,00 EUR, mld. L. Z. pa še 90,00 EUR mesečne preživnine, skupaj 540,00 EUR, od 1. 3. 2012 dalje pa je dolžan za mld. J. Z. plačevati mesečno preživnino v višini 250,00 EUR, za mld. L. Z. pa mesečno preživnino v višini 240,00 EUR, in sicer do pravnomočnosti te sodbe zapadle zneske v 15 dneh, v bodoče dospele pa do vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec na bančni račun toženke M. Z. št. SI56 ..., v višini določeni s to sodbo do prve opravljene valorizacije, nato pa v višini opredeljeni v vsakokratnem valorizacijskem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, izdanem na podlagi sklepa vlade RS, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek za plačilo mesečne preživnine za mladoletna otroka se zavrne“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka II), mladoletna otroka J. Z., rojenega 1. 1. 1997, in L. Z., rojeno 12. 5. 1999, zaupalo v vzgojo in varstvo toženki (točka III), tožniku je naložilo, da je dolžan za preživljanje mladoletnih otrok za čas od 1. 9. 2011 do 29. 2. 2012 plačati za vsakega še po 50,00 EUR mesečne preživnine, skupaj 600,00 EUR, od 1. 3. 2012 dalje pa po 200,00 EUR mesečno za vsakega od njiju in sicer do pravnomočnosti te odločbe zapadle zneske v 15 dneh, v bodoče dospele pa do vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec na bančni račun toženke do prve opravljene valorizacije, nato pa v višini, opredeljeni v vsakokratnem valorizacijskem obvestilu pristojnega centra za socialno delo. V presežku glede plačila preživnine za oba otroka je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (točka IV). Sodišče prve stopnje je določilo stike mld. J. in mld. L. s tožnikom tako, da prve tri mesece po pravnomočnosti sodbe otroka preživita s tožnikom vsako drugo soboto od 14.00 do 16.00 ure, naslednje tri mesece vsako drugo soboto od 14.00 do 18.00 ure, sledi obdobje šestih mesecev, ko sta otroka pri tožniku vsak drugi vikend od sobote od 14.00 ure do nedelje do 16.00 ure, v nadaljevanju pa sta otroka pri tožniku vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 18.00 ure, otroka preživita s tožnikom sedem dni poletnih počitnic in tri dni zimskih počitnic (točka V), zavrnjen pa je bil tožbeni zahtevek toženke, da jo je tožnik dolžan preživljati in ji plačevati mesečno preživnino v višini 400,00 EUR (točka VI); prvo sodišče je še odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Toženka vlaga pritožbo zoper IV. in VI. točko sodbe iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in navaja, da se otroka nista udeleževala izvenšolskih dejavnosti, ker toženka ni imela finančnih sredstev. J. Z. je izpovedal, da je včasih hodil na treninge, in da si bo našel aktivnost, ter da se je njegova sestra pričela ukvarjati z jahanjem. Prvo sodišče se ni opredelilo glede stroškov v zvezi z šolo in izvenšolskimi dejavnostmi. Nedopustno se je spremenil standard po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank, zaradi slabše finančne zmožnosti toženke. Za prehrano so bili J. priznani stroški v višini 140,00 EUR in ne 200,00 EUR, kot je bilo zahtevano. J. je vegetarijanec, zato so bili za navedeno postavko priznani prenizki stroški. Tudi strošek 100,00 EUR za mesečno prehrano in čistila ter osebno higieno za L. je prenizek. Prvo sodišče je nepravilno upoštevalo otroški dodatek, ki ni namenjen nadomestilu preživninske obveznosti roditeljev, marveč izboljšanju slabšega socialnega položaja otroka. Dohodki tožnika so višji, saj tožnik ne ustvari le minimalnih dohodkov, kar ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, saj glede na izkazane dohodke tožnik ne bi mogel ustvariti toliko skupnega premoženja. Toženka nima dohodkov iz naslova prodaje pasje hrane. Protispisna je ugotovitev, da so se ohranile tripartitne pogodbe, in da toženka prejema denarna sredstva s prodajo pasje hrane, saj je priča M. F. izpovedal, da ni takega zaslužka kot trdi tožnik, ter da mesečni zaslužek znaša 120,00 EUR. Toženka nima dohodkov iz navedenega naslova in jih tudi ne bi mogla imeti, ker so zanemarljivi. Dohodki toženke z vzrejo psov niso redni, so zanemarljivi, kar ugotavlja že prvo sodišče. Toženka je denar iz skupnega premoženja porabila za ureditev stanovanjskega problema družine, ni pa vedela, da bo zaradi ravnanj tožnika ostala brez zaposlitve. Prvo sodišče neutemeljeno očita toženki, da bi lahko prihranila s cenejšo nastanitvijo. Če bi toženka stanovanje vzela v najem, bi bili stroški višji. Sodba tudi nima razlogov zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku za preživljanje toženke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je bil zahtevek toženke za njeno preživljanje zavrnjen. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je v sodbi sistematično, pregledno in natančno navedlo vsa odločilna dejstva, zaradi katerih je ta del zahtevka toženke (v celoti) zavrnilo, navedlo pa je tudi vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je določilo višino preživninske obveznosti tožnika do otrok. Vsi razlogi v sodbi so skrbno obrazloženi, izpeljana je celovita dokazna ocena, zato je pritožbena graja v tem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP. Neutemeljeno pritožba navaja, da prvo sodišče ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja, prvo sodišče je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, razen glede otroškega dodatka, ki ga je upoštevalo v skladu z do sedaj veljavno sodno prakso, ki ni (več) enotna (2).

5. Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da ima toženka dovolj lastnih finančnih sredstev, zato je zahtevek za njeno preživljanje utemeljeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na navedene razloge v sodbi sodišča prve stopnje v celoti sklicuje in le pritrjuje pravilnim ugotovitvam prvega sodišča, da je zaslužek toženke iz naslova prodaje pasje hrane primerljiv z zaslužkom v času, ko je tožnica to dejavnost opravljala preko s. p. tožnika, sedaj pa jo opravlja preko družbe, ki je v lasti njenega brata M. F.. Glede na izpovedbo priče M. F., dopis B. d.o.o., iz katerega izhaja, da je toženka kot aktivna kinologinja njihova informacijska točka za prodajo pasje hrane za področje D., je bilo dokazano, da toženka še vedno opravlja dejavnost prodaje hrane in da iz navedenega naslova prejema denarna sredstva, potrebna za lastno preživljanje in preživljanje otrok.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima tožnik mizarstvo 18 let, kjer je zaposlen še en mizar, izkazani dohodki zato niso realni tudi glede na ustvarjeno skupno premoženje, kot je povzeto v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Glede na finančne razmere pravdnih strank je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse stroške mladoletnik otrok, ki mesečno za mld. J. znašajo 363,00 EUR, za mld. L. pa 350,00 EUR. Navedeni mesečni stroški so v skladu s sposobnostjo in finančno zmožnostjo pravdnih strank. Glede na izkazane dohodke pravdnih strank višji izdatki (kot celota) za otroka presegajo finančne zmožnosti roditeljev, se pa bodo lahko (deloma) pokrili z otroškim dodatkom, ki ga prejemata otroka in je namenjen zadovoljevanju potreb obeh otrok, na ta način pa se bo otrokoma omogočil višji življenjski standard.

7. Otroški dodatek namreč ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev (3), razen v primeru, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka (4). V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskega zavezanca ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninskih potreb otroka. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Do otroškega dodatka je upravičen otrok, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodninskega razreda po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in je zato namenjen izenačevanju bivanjskih situacij otrok zaradi različnih preživljalskih zmožnosti njihovih staršev in izenačevanju otrok pri kritju njihovih življenjskih stroškov (5).

8. Višje potrebe kot jih zatrjuje toženka se bodo krile iz otroškega dodatka, neutemeljeno pa pritožba zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izdatkov za šolske in izvenšolske dejavnosti (prvo sodišče je priznalo za šolske potrebščine 17,00 EUR, za šolske izlete 20,00 EUR, za malico za mld. J. 15,00 EUR oziroma 45,00 EUR za mld. L., za zabavo za posameznega otroka 30,00 EUR). Stroški prehrane so bili določeni v mejah finančnih sposobnosti roditeljev, izdatki za športne dejavnosti pa niso izkazani.

9. Sodišče prve stopnje je sledilo dosedanji sodni praksi in odštelo otroški dodatek, in le v tem delu je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo tako, da otroškega dodatka ni odštelo od ugotovljenih mesečnih stroškov mladoletnih otrok, določilo pa je, da je tožnik dolžan kriti 250,00 EUR mesečne preživnine za mld. J. in za mld. L. 240,00 EUR, kar predstavlja 69 % celotne preživninske obveznosti roditeljev, s tem, da je že sodišče prve stopnje pri določitvi razmerja preživninskega bremena med roditelja pravilno upoštevalo, da bo breme varstva in vzgoje v pretežni meri na toženki, saj bodo stiki tožnika z otrokoma posebej v prvem obdobju minimalni, tožnikovi dohodki so višji oziroma njegove možnosti zaslužka so večje od možnosti toženke, zato ima tudi večje preživninsko breme do otrok.

10. Tožnik je do izdaje sodbe sodišča prve stopnje plačeval za vsakega otroka mesečno preživnino v višini 150,00 EUR, prvo sodišče pa je odločilo, da je tožnikova preživninska obveznost nastopila 1. 9. 2011, kar pritožba ne izpodbija, do 29. 2. 2012 (6) pa je tožnik dolžan plačati za mld. J. še 100,00 EUR mesečne preživnine, skupaj 600,00 EUR, za mld. L. pa 90,00 EUR mesečne preživnine, skupaj 540,00 EUR oziroma za oba otroka 1.140,00 EUR, od 1. 3. 2012 dalje pa je dolžan za mld. J. plačevati mesečno preživnino v višini 250,00 EUR, za mld. L. pa mesečno preživnino v višini 240,00 EUR.

11. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Toženka je uspela s pritožbo v sorazmerno majhnem delu in ob upoštevanju uspeha v celotnem postopku (zahtevek toženke za njeno preživljanje je bil v celoti zavrnjen, kakor tudi njen predlog za izdajo začasne odredbe, deloma po višini je bil zavrnjen zahtevek toženke glede plačila preživnine, ki jo je dolžan tožnik plačevati otrokoma, v postopku je sodišče odločalo tudi o razvezi zakonske zveze), je pritožbeno sodišče odločilo, da toženka krije sama stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej nasprotujoči si odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1277/2012 in IV Cp 1188/2012 glede upoštevanja otroškega dodatka. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se glede (ne)upoštevanja otroškega dodatka pri odmeri preživnine v postopku revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti še ni opredelilo na način, da bi bilo navedeno pravno vprašanje izpostavljeno kot relevantno dejstvo za izpodbijanje sodbe višjega sodišča. (3) Primerjaj 65. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

(4) Takšne okoliščine pa na strani tožnika niso bile izkazane.

(5) Podrobneje o tem, glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1188/2012tč 11-13 stran 7-9. (6) Dne 29. 2. 2012 je prvo sodišče opravilo zadnji narok pred izdajo pridržane sodbe.