Jedro

Če prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Prodajalec se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobavitelja).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Murska Sobota z dne 8. 12. 2008, s katero je upravni organ prve stopnje revidentu prepovedal uporabo dejanj zavajujoče poslovne prakse z oglaševanjem blaga – mlečnih izdelkov, v svojem letaku ter na plakatih in na cenovnih tablicah v prodajalni PE Murska Sobota z navedbo „trajno znižano“ v primeru, ko tako sporočilo, vključno s predstavitvijo blaga, vsebuje napačno informacijo glede samega obstoja blaga v prodajalni, ker pomeni zavajujoče ravnanje in je taka poslovna praksa nepoštena. Z odločbo z dne 24. 2. 2009 je tožena stranka revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko inšpekcijsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je glede na ugotovitev, da na dan inšpekcijskega pregleda treh mlečnih izdelkov, ki so bili na letakih, plakatih in cenovnih tablicah oglaševani z navedbo „trajno znižano“, ni bilo na zalogi, inšpekcijski organ pravilno uporabi določbe Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP). S tem, ko oglaševanih izdelkov potrošnik ni mogel kupiti, ker jih revident ni imel na zalogi, je potrošnika zavajal z neresnično informacijo. Revident, ki je izdelke z znižano ceno oglaševal, bi moral ob skrbni oceni predvidenega povpraševanja zagotoviti, da izdelkov ne bi zmanjkalo.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Dovoljenost revizije utemeljuje z obstojem razlogov iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da zakon ne predvideva, koliko zaloge bi moral imeti prodajalec na razpolago ob sami podaji ponudbe, in predvsem, kaj mora prodajalec ob podaji ponudbe za določen izdelek storiti, če je povpraševanje tolikšno, da zalog določenega blaga, kljub skrbnemu načrtovanju, zmanjka. Meni, da mu glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče očitati nepoštene poslovne prakse s podajanjem zavajajočih informacij. Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje odločilnih dejstev, na podlagi katerih je bila odločitev sprejeta, oziroma so ti razlogi nejasni in sami s seboj v nasprotju. Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi in razveljavi izpodbijano odločbo, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi rešitve pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Nanaša se na razlago določbe 1. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP, in sicer, ali pomeni nepošteno poslovno prakso vsako pomanjkanje zalog blaga, ki je bilo akcijsko oglaševano, kljub skrbnemu poslovnemu načrtovanju.

7. Ker je revizija dovoljena iz razloga, navedenega v 6. točki te obrazložitve, se Vrhovno sodišče v vprašanje dovoljenosti revizije po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ju revident tudi uveljavlja, ni spuščalo.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je tržna inšpektorica ob kontrolnem pregledu pri revidentu dne 2. 12. 2008 ugotovila, da določenih mlečnih izdelkov, ki so se na letakih, plakatih in cenovnih tablicah oglaševali z navedbo „trajno znižano“ (Milfina avstrijsko čajno maslo 250 g - od 20. 11. 2008, Milfina trajno mleko 3,5 % maščobe in Milfina trajno mleko 1,5 % maščobe pa od 27. 11. 2008) revident nima na zalogi.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na okoliščine obravnavanega primera odločitev in razlaga določbe 1. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP inšpekcijskih organov in sodišča prve stopnje pravilna. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZVPNPP se poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer med drugim, glede obstoja ali narave izdelka (1. točka prvega odstavka 5. člena ZVPNPP).

11. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je revident s tem, ko oglaševanih izdelkov potrošnik ni mogel kupiti, ker jih revident ni imel na zalogi, potrošnika zavajal z neresnično informacijo, ter da bi moral ob skrbni oceni predvidenega povpraševanja zagotoviti, da izdelkov ne bi zmanjkalo. Če namreč prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je po presoji Vrhovnega sodišča dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Zato pomanjkanje zalog blaga, ki je oglaševano v določenem obdobju kot znižano, ob okoliščinah kot so obravnavane, predstavlja zavajajočo poslovno prakso v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP. Prodajalec pa se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobaviteljev in podobno).

12. Neutemeljen je revizijski ugovor, ki se nanaša na izjemno povečano prodajo v času „akcije“. Namen akcijskih znižanj je namreč ravno v povečani prodaji. Čeprav revident trdi, da je šlo v obravnavanem primeru za „enormno“ povečano prodajo, pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati, da je bil inšpekcijski pregled opravljen 2. 12. 2008, blago po nižji ceni v okviru akcijske prodaje pa naj bi bilo znižano od 20. 11. 2008 (čajno maslo) oziroma 27. 11. 2008 (trajno mleko 3, 5 in 1,5). Po presoji Vrhovnega sodišča se je v časovnem obdobju od začetka akcijske prodaje pa do inšpekcijskega pregleda že oblikovala približna potreba po oglaševalnih izdelkih, revident pa ne trdi in ne dokazuje, da se je ravno v času kontrolnega inšpekcijskega pregleda prodaja tako izjemno povečala, da je bil to razlog za pomanjkanje oglaševanih izdelkov v zalogi oziroma, da so ravno v času inšpekcijskega pregleda obstajale okoliščine v zvezi z dobavo blaga, ki bi v celoti izključevale revidentovo odgovornost za pomankanje blaga na zalogi. Iz predloženih prilog (gibanje zalog izdelkov) celo izhaja, da je revident zaloge mleka pred pričetkom akcije (27. 11. 2008) obnavljal 22. 11. 2008 (mleko 3,5 %) oziroma 18. 11. 2008 (mleko 1,5 %), in da bi (glede na dnevno prodajo tega blaga pred znižanjem cen in stanje zalog) teh izdelkov zmanjkalo tudi v primeru, če jim revident ne bi znižal cene. Ti podatki pa torej zavračajo revidentove trditve o dobrem poslovnem načrtovanju.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člena ZUS-1).